Iskanje: hodiš
sobota, 20. december
Država samskih moških: Zakaj kitajski starši hodijo na trg po neveste?
V podkastu Svet v skodelici čaja Aljaž Vrabec sprašuje Zorano Baković o dogajanju na Kitajskem in v Aziji.
sreda, 17. december
Kaj se bo konec leta znašlo na vaši mizi? Praznična večerja je pri nekaterih družinah tradicionalna in vsako leto enaka, spet drugje pa vsakič znova radi eksperimentirajo. Zbrali smo nekaj receptov z vseh vetrov – od Azije do Južne Amerike, vsekakor pa ne manjka tudi šopek slavnih slovenskih klasik. Kakšna je popolna praznična večerja? Takšna, […] Preberi več The post Praznična večerja z vsaj tremi hodi: RECEPTI, ki bodo navdušili omizje appeared first on Vandraj .
Tisti čas je prišel Jezus iz Galilêje k Jórdanu do Janeza, da bi se mu dal krstiti. Janez ga je hôtel odvrniti od tega in je rekel: »Jaz bi se ti moral dati krstíti, pa ti hodiš k meni.« Jezus je odgovóril in mu rekel: »Pústi zdaj, kajti spodobi se nama, da tako izpólniva vso pravičnost.« Tedaj mu je pústil. Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode, in glej, odprla so se nebesa. Videl je Božjega Duha, ki se je spuščal kakor golob in prihajal nadenj. In glej, glas iz nebes je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.«
(Mt 3,13-17)
Leto 2026 obljublja barvno prelomnico v svetu las – pričakujemo tako drznejše, izražene odtenke kot tudi prefinjene, naravne barve, ki poudarjajo luksuzni videz. Trend se giblje med kontrastnimi odtenki in mehkejšimi, harmoničnimi prehodi, kar pomeni, da bo vsak našel primerno barvo zase, ne glede na to, ali želi izstopati ali ohraniti subtilen, vsakdanji videz.
ponedeljek, 15. december
Ob zaključku koledarskega »džira« okoli Sonca si bivanje ozaljšamo s prazničnim vzdušjem, ki ga usmerimo predvsem v občutenje prijetnega. Čutila si pustimo nasititi z lučkami, priložnostnimi napevi, vonjem po cimetu in tržnimi presežki občutka topline. Pri tem ob nas hodi skušnjava, da ne pogledamo izven kroga mehke tople svetlobe, kjer v somraku brez fotografiranja, vonja po kuhanem vinu in gneče na stojnicah ždi samota. Zavedanje o prisotnosti neprijetnih senc nam namreč lahko zagreni praznično vzdušje. Toda prav v obdobju, ko poudarjamo pomen skupnosti, se pokaže, do kakšnih meja si resnično pustimo slikati skupnost. Kdo je v topli svetlobi lučk, kdo pa ostaja v senci.
Znanstveniki razkrivajo, da imajo nočni tipi višji kognitivni potencial kot jutranji
Študija je razkrila, da ljudje, ki hodijo pozno spat in kasneje vstajajo, kognitivno prekašajo jutranje tipe. Oboji pa bi se morali zavedati ene pomembne ugotovitve.
1303 RS-E: Ko klasični VW Hrošč poniža superšportnike s 600 »električnimi« konji
Na prvi pogled je to avtomobil, s katerim bi se vaša babica v nedeljo odpeljala k maši. Videti je prikupno, nostalgično in povsem nenevarno v svoji Marathon modri barvi. A ko voznik pohodi stopalko, se ne zgodi tisto značilno hropenje zračno hlajenega bokserskega motorja. Zgodi se tišina, dim izpod gum in pospešek, ki bi moral biti zakonsko prepovedan. The post 1303 RS-E: Ko klasični VW Hrošč poniža superšportnike s 600 »električnimi« konji appeared first on City Magazine .
nedelja, 14. december
Piše: Blagovest.si Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 11,2-11) Tisti čas je Janez v ječi slišal o Kristusovih delih in ga je po svojih učencih, ki jih je poslal k njemu, vprašal: »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« Jezus jim je odgovóril in dejal: »Pojdite in sporočite Janezu, kar slišite […] The post (MISEL ZA 3. ADVENTNO NEDELJO) »Slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni.« appeared first on Demokracija .
petek, 12. december
Darja Gajšek je pokazala, kakšno je realno stanje
Darja Gajšek je pokazala, kakšno je realno stanje. Še nedolgo nazaj se je Darja razgalila in pokazala, kako je videti brez ličil. Tokrat pa je z nami delila veselje ob doseženih številkah. Darja je namreč z veseljem sporočila, da je njena pesem Prosim te, ne hodi mimo presegla tristo tisoč ogledov. Tisti, ki njene pesmi […] Darja Gajšek je pokazala, kakšno je realno stanje was first posted on 12 decembra, 2025 at 8:00 pop.
Manu Hvala: Nisem več med modrim in rdečim, sem bela svetloba
Manu Hvala je umetnica, ki ne nosi zgolj glasu, temveč zavest. V njeni prisotnosti se zdi, kot da se glasba spomni svojega izvora – tišine, resnice in svetlobe. Njene besede, tako kot njene pesmi, ne nagovarjajo ušes, ampak srce: spominjajo nas, da nismo ločeni, da ustvarjanje ni tekmovanje, ampak prostor povezanosti, in da je ljubezen tisto, iz česar izviramo. V tem pogovoru Manu nežno odpre vrata svoje poti – poti, kjer postane umetnost most, dih in spomin na to, kdo v resnici smo. https://www.youtube.com/watch?v=ulI3F1T82is&list=RDulI3F1T82is&start_radio=1 Ime Manu pomeni več kot le ime Ime Manu nosi globino in zven povezanosti. Kaj zate pomeni to ime danes – v duhovnem in umetniškem smislu? Ime Manu zame danes pomeni več kot le ime. Je vibracija, ki nosi spomin na izvorno zavest. V spiritualnem smislu je Manu arhetip tistega, ki prinaša red v kaos, ki ohranja svetlobo skozi cikle uničenja in ponovnega rojstva. Je spomin na tistega, ki je bil priča začetku in je zdaj povabljen, da soustvarja novo. V umetniškem smislu je Manu moj notranji glas, ki me vodi, da ustvarjam iz resnice, ne iz ega. Je klic, da vsaka nota, vsaka beseda, vsaka poteza nosi frekvenco ljubezni in prebujenja. Manu ni le ime, je poslanstvo, ki ga zdaj živim. Na Evroviziji s pesmijo Blue and Red si svet spomnila, da sta nasprotji pravzaprav eno. Kako danes gledaš na sporočilo te pesmi – si še vedno med modrim in rdečim ali si že našla svojo barvo miru? Pesem Blue and Red je bila zame takrat klic k združitvi nasprotij; modrega uma in rdečega srca, moškega in ženske, logike in čustev. Danes pa vem, da ta nasprotja niso le za združitev, so za transcendenco. Nisem več ujeta med modrim in rdečim. Priznala sem si svojo barvo, barvo miru in to je bela svetloba, ki vsebuje vse barve. To je barva duše, ki ne izbira strani, ampak objema celoto. Pesem je bila most. Zdaj ko sem prešla skozi, nežno vabim tudi druge. In naj vam povem, da prihaja moja prava izvorna glasba v tej novi eri – glasba, ki ne le zveni, ampak spominja, zdravi in povezuje. Moj glas je zdaj postal tisto, kar sem vedno čutila, da je, a skrivala, saj še ni bil čas; ne zvok, ampak spomin. https://www.youtube.com/watch?v=xoPeRCnzYAQ&list=RDxoPeRCnzYAQ&start_radio=1 Sodelovanje z Ericom Bazilianom je povezalo dva svetova – evropskega in ameriškega. Kaj si se skozi to izkušnjo naučila o univerzalnem jeziku srca v glasbi? Sodelovanje z Ericom Bazilianom je bilo zame kot alkimija, združitev dveh svetov, dveh kultur, dveh glasbenih jezikov, ki pa prihajajo iz iste sinergije. Ericovo skladanje sem začutila že kot majhna punčka, ko sem po radiu slišala njegovo pesem One of Us, ki jo je odpela Joan Osborne. Danes vem, da sem že takrat prepoznala domače frekvence. To je bil dokaz, ki se je uresničil, ko sva se približno osemnajst let kasneje spoznala v Stockholmu, v mestu, ki me je klicalo, da se tja preselim. Vse ostalo je Sunrise. (nasmeh) Skozi to izkušnjo sem spoznala, da je univerzalni jezik srca v glasbi resničen. Ni pomembno, od kod prihajaš ali v katerem jeziku poješ, ko glasba prihaja iz srca, jo vsi razumemo. Eric me je spomnil, da je iskrenost v izrazu močnejša od popolnosti. Da je ranljivost most, ki povezuje ljudi ne glede na meje. In da je glasba resnično sveti jezik, ki presega vse razlike. To sodelovanje mi je pokazalo, da ko srca ustvarjajo skupaj, ni več meja, le še resonanca. Tvoj album Sunrise izžareva svetlobo in prebujenje. Kaj zate osebno pomeni sončni vzhod – v življenju, umetnosti in zavesti? Album Sunrise zame ni le zbirka pesmi; je ritual prebujenja. Sončni vzhod zame pomeni trenutek, ko se tema neha boriti in svetloba nežno prevzame prostor. V življenju je to trenutek, ko se odločim, da ne živim iz preteklosti, ampak iz sedanjosti. V umetnosti je to trenutek, ko ustvarjam iz resnice, ne iz pričakovanj. V zavesti je to trenutek, ko se spomnim, kdo sem - brez strahu, brez dvoma. Sunrise je bil simbol novega cikla, novega diha, nove mene. In ta album je moj način, da povabim druge, da kot sončni vzhod vstanejo v svojo lastno svetlobo in začnejo znova. https://www.youtube.com/watch?v=ZegH-41LMKg&list=RDZegH-41LMKg&start_radio=1 V pesmi Jaz sem Ti govoriš o globoki povezanosti. Kako razumeš to enost med ljudmi in naravo – in kako se ta zavest odraža v tvojem ustvarjanju in odnosih? Pesem Jaz sem Ti je zame srčna mantra – spomin, da ni ločenosti med mano in tabo ter naravo. Ta enost ni le filozofija, je stanje, ki ga doživim, ko sem v miru; ko poslušam veter, čutim morje, ko gledam v oči drugega človeka. Razumem to enost kot mrežo življenja, kjer vsak dih vpliva na celoto. V mojem ustvarjanju se ta zavest odraža tako, da ne ustvarjam več iz uma, ampak iz povezanosti. Vsak ton, vsak gib, vsaka pesem je posvečena temu, da se spomnimo, da smo eno. V odnosih to pomeni, da poslušam z odprtim srcem, da ne sodim, ampak objamem. Da vidim druge kot zrcala mene same. In da vem, da ko ljubim druge, ljubim tudi sebe in našo mati Zemljo. https://www.youtube.com/watch?v=9RGtzMZW3Cg&list=RD9RGtzMZW3Cg&start_radio=1 Zaključek leta s koncertom hvaležnosti je nekaj izjemno lepega. Kaj zate pomeni hvaležnost v umetnosti in v življenju? Kako si jo znaš gojiti tudi v zahtevnejših obdobjih? Zaključek leta s koncertom hvaležnosti je zame kot posvetitev, trenutek, ko se ustavim, vdihnem in priznam vse, kar je bilo. Hvaležnost v umetnosti pomeni, da se zavedam, da navdih ni le moj, ampak je darilo. Da vsaka pesem, ki pride skozi mene, ni rezultat le mojega truda, ampak tistega, kar v svojem bistvu sem, ne samo v fizičnem smislu. V življenju pa hvaležnost pomeni, da vidim svetlobo tudi v temi. Da se spomnim, da so tudi težki trenutki del moje poti. Gojim hvaležnost tako, da naravno v vsakem dnevu najdem razloge, za katere sem hvaležna, tudi če je to le dih. In ko začutim težo, se spomnim, da je hvaležnost most, ki me vodi nazaj k sebi. Hvaležnost je zame oblika ljubezni – do sebe, do drugih, do življenja. Ni naključje, da sem prevzela priimek moža, ki je Hvala. (hvaležen nasmeh) Letos je referendum ponovno odprl razpravo o vrednotenju umetniškega dela in dostojanstvu ustvarjalcev. Kot samozaposlena v kulturi verjetno to dobro občutiš. Kako gledaš na pomen tega referenduma – in širše, na spoštovanje umetniškega dela v naši družbi? Kako vidiš duhovno vrednost ustvarjalnosti, ki presega materialne okvire in ostaja hrana za zavest skupnosti? Letos je referendum odprl pomembno razpravo o vrednosti umetniškega dela in dostojanstvu ustvarjalcev. Kot samozaposlena v kulturi to občutim vsak dan, ne le kot finančni izziv, ampak kot vprašanje vrednosti in spoštovanja. Umetnost ni luksuz. Je temeljna hrana za dušo družbe. Ta referendum ni le politično vprašanje, je vprašanje, ali kot družba priznavamo, da ustvarjalnost ni le produkt, ampak proces, ki neguje zavest skupnosti. Duhovna vrednost ustvarjalnosti presega materialne okvire. Umetnost, ki prihaja iz srca, je jezik, ki zdravi popačenja, povezuje, prebuja. Je način, kako se spomnimo, kdo smo, ko besede niso dovolj. Spoštovanje umetniškega dela pomeni spoštovanje življenja samega, ker je umetnost življenje, izraženo skozi srce. Upam, da ta referendum ne bo le sprememba zakonodaje, ampak sprememba kolektivne zavesti, da začnemo ceniti umetnike ne le kot izvajalce, ampak kot nosilce svetlobe. https://www.youtube.com/watch?v=zN8PwAbAdws&list=RDzN8PwAbAdws&start_radio=1 V času, ko se umetnost pogosto ujame med komercialnost in pristnost, se zdi Intervizija kot priložnost za nekaj drugačnega. Kako ti vidiš pomen takšnih mednarodnih srečanj? Bi lahko postala prostor za duhovni dialog – morda celo protiutež bleščavi tekmovalnosti, ki pogosto zasenči bistvo ustvarjanja? Intervizija je priložnost, da umetnost ponovno postane sveti prostor, ne le oder za tekmovanje. V času, ko se umetnost pogosto ujame med komercialnost in pristnost, je takšno srečanje kot dih svežega zraka. Verjamem, da lahko Intervizija postane protiutež bleščavi tekmovalnosti, ki pogosto zasenči bistvo ustvarjanja. To je priložnost, da se umetniki srečamo kot duše, ne kot blagovne znamke. Da delimo zgodbe, ne le pesmi. Da ustvarjamo mostove, ne le trenutke. Če Intervizija postane prostor, kjer se umetnost in zavest srečata, potem to ne bo le dogodek, postala bo gibanje, ki nas spomni, da je umetnost jezik srca in da je njeno bistvo v povezovanju, ne v primerjanju. V kolikor pa je mišljena kot politična protiutež Evroviziji, pa se je zrcalo le obrnilo nazaj. Tvoja glasba pogosto diha z ljubeznijo – brezpogojno, romantično, čisto. Kako se je tvoje razumevanje ljubezni skozi leta spreminjalo? Kaj danes zate pomeni ljubiti – sebe, druge, življenje? Prava ljubezen je najprej notranja, znotraj nas. Zame ljubiti pomeni ljubiti sebe, ne kot ego, ampak kot dušo, ki je vredna svoje svetlobe. Ljubiti druge, ne da jih popravljam, ampak da jih vidim v njihovi resnici. Ljubiti življenje, tudi v kaosu, tudi v tišini, tudi v neznanem. Ljubezen ni potreba. Je stanje. Je dih, ki me povezuje z vsem. Je svetloba, ki me vodi, tudi ko je tema. In je moč, ki me spominja, da sem tukaj, da ljubim brez pogojev, brez meja, brez strahu. https://www.youtube.com/watch?v=rtP6mX5cAS4&list=RDrtP6mX5cAS4&start_radio=1 Ko pogledaš naprej – v osebni, umetniški in duhovni prihodnosti – kaj vidiš? Kako si predstavljaš svet, ki vibrira v harmoniji? Ko pogledam naprej, v osebni, umetniški in duhovni prihodnosti vidim eno celoto. Vidim svet, ki vibrira v harmoniji. Vidim sebe kot bitje, ki živi iz resnice, ne iz strahu. Kot umetnico, ki ustvarja in se izraža ne za aplavz, ampak za prebujenje – za ljubezen. Kot dušo, ki hodi po Zemlji z lahkotnostjo, ker ve, kdo je. Predstavljam si svet, kjer ljudje poslušajo drug drugega, ne da bi sodili. Umetnost ni produkt, ampak proces zdravljenja, popolna lepota. Narava ni vir, ampak naš partner. Tehnologija ni naš gospodar, ampak orodje zavesti. In ljubezen ni čustvo, ampak frekvenca, ki prežema vse in iz katere izviramo. Ta svet ni utopija. Je možnost za vse, ki ga izberemo. In vem, da se začne z vsakim od nas. Ko izberemo biti v koherenci s seboj, z drugimi in z Zemljo, je to edina prihodnost, ki jo vidim. In to je prihodnost, ki jo soustvarjam z Ljubeznijo; z vsakim dihom, z vsako pesmijo, z vsakim utripom srca. The post Manu Hvala: Nisem več med modrim in rdečim, sem bela svetloba appeared first on Evrovizija.com .
Znani glasbenik je sklenil, da bo napisal resnico o Darji Gajšek. Začelo se je že pred leti. Znana in priljubljena slovenska glasbenica in televizijska voditeljica Darja Gajšek je pred nekaj dnevi izdala svojo novo pesem, ki nosi naslov Prosim te ne hodi mimo. »Prosim te, ne hodi mimo je pesem o tistih drobnih, a pomembnih […]
Tretjo adventno nedeljo imenujemo tudi nedelja veselja (Gaudete). Našo zbranost prebije Pavlov klic: »Veselite se v Gospodu zmeraj« (Flp 4,4). To ni ceneni optimizem, temveč zaupanje, da Bog deluje, čeprav tega ne vidimo. Nedelja veselja razodeva, da resnično veselje pogosto vznikne tam, kjer se zdi, da razlogov zanj ni.
Evangelij nam predstavi Janeza Krstnika v ječi. Matej poroča, da je Janez »v zaporu slišal o delih Kristusa« (Mt 11,2) in da se je v njem prebudil dvom: »Si ti tisti, ki prihaja, ali naj čakamo drugega?« (Mt 11,3) Čakal je Mesija, ki bo prinesel hitro sodbo: »Sekira je že položena na korenine dreves« (Mt 3,10) in »pleve bo sežgal z ne-ugasljivim ognjem« (Mt 3,12). Jezus pa pristopa k ranjenim, sedi z grešniki, zdravi bolne in dviga padle.
Janezu odgovori z uresničeno prerokbo: »Slepi vidijo, hromi hodijo, gobavci so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni in ubogim se oznanja evangelij« (Mt 11,5). To so znamenja, o katerih je govoril Izaija. Janez je povabljen, da...
četrtek, 11. december
Zdaj je idealen čas za dober načrt
December in januar sta zimska meseca s kratkimi dnevi, ko komaj ujamemo dan, da smo malo zunaj, na svežem zraku, zlasti če hodimo v službo.
V torek zvečer smo prijadrali do otoka Nendo na Salomonovih otokih. V temi si nisem upal iskati poti skozi ozke prelive med otoki in koralnimi grebeni, saj navtične karte tukaj niso zelo natančne. Zaspan sem bil, zato sem se odločil, da bomo do jutra počakali kar na morju v zavetrju otoka, ne da bi sidrali. Zavil sem k otoku in pospravil jadra. Med pospravljanjem jader pa sem se dovolj zbudil, da sem si premislil glede nočnega postanka. Zagnal sem motor in naredili smo še dvourni krog okoli otoka Malo, da smo prišli na sever Nenda, od koder je veliko bolj preprost vstop v zaliv pri Lati. Lata je glavno mestece vzhodnih Salomonovih otokov in eno od petih pomorskih vstopnih točk za vstop v državo z jadrnico. Ponoči smo sidro spustili na vzhodni strani zaliva v mirnem zalivčku nasproti Late. Dopoldne smo v skladu z dogovorom dobili obisk prijaznih uradnikov carine in imigracije. V eni uri smo opravili vstopne formalnosti, le carinskih dokumentov še nisem dobil in mi je carinik obljubil, da mi jih bo poslal po elektronski pošti. Popoldne nas je ravnateljica Hilda povabila na ogled svoje srednje tehniške šole in dijaškega naselja, ki je postavljeno nad zalivčkom, kjer smo sidrali. Preostanek dneva smo namenili sprehodu in teku po z bujnim gozdom poraščeni okolici. Na ta konec zaliva je še pred nekaj leti vodila cesta, potem pa je narasla reka pred leti podrla most, po cesti so se nehali voziti avti in cesto si je spet prisvojila džungla. Po nekdanji cesti zdaj med grmovjem in drevesi vodi le še ozka stezica, po kateri otroci iz okoliških vasi hodijo v šolo. Zvečer smo na barki pogostili ravnateljičino družino, ki je s kanujem prišla na obisk in so nam zaželeli dobrodošlico ter s seboj prinesli cvetje in zelenjavo. V četrtek smo šli z našim gumenjakom na izlet čez zaliv do glavnega naselja Lata in se po peščeni cesti polni velikih luž sprehodili po mestecu s skromnimi hiškami. Spet lahko napišem, da imajo skoraj vse, kar imajo veliki, le da so banka, pošta, trgovine, bolnišnica, policija … v skromnih, majhnih hiškah ali kontejnerjih. Le nogometno igrišče imajo v velikosti, kot smo ga navajeni pri nas. Imajo tudi letališče, smučarske skakalnice pa na otoku nismo videli. Popoldne smo se želeli vrniti čez zaliv proti Skokici, pa nas je v pristanišču pričakal okrepljen veter, ki je dvignil metrske bele valove, čez katere bi postala plovba z malim gumenjakom in štirimi ljudmi na krovu kar huda pustolovščina. Robert, Nina in Zlata so se zato na obali raje dogovorili z enim od domačinov, da jih je 3 milje čez zaliv odpeljal z ribiškim čolnom. Z našim gumenjakom je bila plovba čez valove z le eno osebo na čolnu še vedno živahna, a veliko hitrejša in bolj suha, kot bi bila s kompletno posadko. V zalivčku so se nam na katamaranu pridružili izraelski jadralci, s katerimi smo se srečali na Vanuatuju in si potem preko mailov izmenjevali informacije o formalnostih in sidriščih na poti. Z Zlato sva se odzvala povabilu na pijačo. Pogovarjali smo se sicer večinoma o jadranju, a se nisem mogel premagati in sem jih povprašal po njihovem mnenju o vojnah, ki jih ima Izrael s Palestinci in drugimi državami v okolici. Njihov pogled na problematiko je popolnoma drugačen kot naš in Izraelci zdaj samo osvobajajo ozemlja, ki naj bi bila nekoč že njihova in so jih v preteklih stoletjih zasedli muslimani. Še posebej ostra ali divja je bila žena enega od jadralcev, ki bi pobila kar vse v bližnji in daljni okolici Izraela. Mož jo je miril, a brez uspeha. Jezna je bila, ker so bila zaradi izmenjave raket med Izraelom in Iranom zaprta letališča v Izraelu in je morala zato podaljšati obisk na jadrnici in v nedogled prestaviti vrnitev z letalom domov. Izraelci so s katamaranom na poti okoli sveta, na zadnjem delu pa jih pot med otoki vodi skozi pretežno muslimanske države, zato se na poti proti Izraelu verjetno ne bodo veliko ustavljali. V petek smo skupaj z Izraelci navsezgodaj odjadrali proti zahodu, proti 210 milj oddaljenemu otoku Santa Ana. Vzhodnika smo imeli med 15 in 25 vozli in lepo smo metuljčkali z vetrom in se guncali po dvometrskih valovih. Pričakoval sem, da bodo Izraelci na katamaranu s krmnim vetrom vsaj toliko hitri kot mi, a so jadrali počasneje in smo jih popoldne izgubili za obzorjem. Ponoči smo prijadrali do neviht, ki so vseskozi razsvetljevale nebo okoli nas, a so bile dovolj daleč od nas, da nas niso motile pri jadranju. Le veter so preusmerjale vsaka malo po svoje od severovzhoda do jugovzhoda in temu sem prilagajal tudi našo smer jadranja. Proti jutru pa je vreme začelo divjati in je krepko skočilo iz okvirov, ki so jih obetale vremenske napovedi. Divje plohe in nevihte so se spravile nad nas in okrepile veter nad 30 vozlov. Avtopilot se je vse pogosteje izklapljal. Zamujal sem s krajšanjem jader, a mi je na koncu vendarle nekako uspelo pospraviti glavno jadro z jambora, ne da bi se strgalo na križih. Nastradal je le radarski odbojnik, ki ga je s seboj odnesel viharni veter. Dopoldne se je veter med nevihtami okrepil nad 40 vozlov in jadrali smo le še s petino genove. Vseskozi je hudo lilo z neba, valovi so se dvignili na 4–5 metrov in avtopilot temu ni bil kos. Vse več sem moral krmariti ročno, zunaj na dežju. Krepko je deževalo, da se je videlo le nekaj deset metrov okoli barke, grmelo, bliskalo … Zadnjih 20 milj pred Santa Ano so se nevihte, ki so vseskozi prihajale od zadaj, še okrepile in sunki vetra so presegali 50 vozlov, zato sem do konca zvil genovo in zagnal motor. Itak smo že samo na jambor dosegali več kot 6 vozlov hitrosti, a krmarjenje med valovi je bilo s pomočjo motornega pogona vseeno lažje. Strah me je bilo, da bo viharni veter odtrgal platneno streho biminija nad kokpitom, a je na srečo zdržala. Pred Santa Ano se je izpela še zadnja nevihta, zavil sem v desno in iz velikih valov smo se umaknili v čudovito mirno zavetje otoka in v zalivu med koralnimi grebeni sredi dneva spustili sidro. Zlata, Nina in Robert so bili preveč utrujeni od valovite poti in so popoldne ostali na barki, jaz pa sem se vendarle odpravil na krajši sprehod po otoku in v skladu z običaji pri Johnu, poglavarju vasi, izprosil dovoljenje za pristanek in za obisk otoka. Ponoči so v zaliv prijadrali tudi Izraelci, ki jim vreme v zadnjem delu poti prav tako ni prizanašalo in jim je veter vzel nekaj blazin in opreme iz kokpita. < Vanuatu Nadaljevanje 28.12.2025 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
torek, 9. december
Ljudje hodijo po gradbišču, znake pa mečejo v jezero, je zgrožen župan
Ljudje ne upoštevajo predpisov med gradnjo komunalne infrastrukture na Bledu. Ob semaforju in zapori morajo stati občinski redarji.
Deklica zbolela za gripo in ni mogla hoditi. Mama opozarja na redek zaplet.
Mati dveh otrok je pred sezono gripe namenila pomembno opozorilo staršem, potem ko je bila njena devetletna hči hospitalizirana zaradi nepričakovanega zapleta.
Nerazumljivo obnašanje na Bledu: znaki o prepovedi končali kar v jezeru
Na Bledu že nekaj časa ni mogoče prehoditi krožne poti okoli jezera, saj na delu glavne ceste poteka prenova. Promet teče izmenično enosmerno, prepove
Bled: ljudje kar hodijo po gradbišču, je pravi kaos in smrtno nevarno
Gradnja komunalne infrastrukture na glavni cesti mimo Blejskega jezera teče po terminskem planu. Vreme je gradbenim delom naklonjeno, težave pa povzročajo vozniki in pešci, saj nekateri ne upoštevajo prometne signalizacije. Pred prihajajočimi prazniki bod
ponedeljek, 8. december
Na Tenerifu so visoki valovi odnesli več ljudi. Trije so umrli, eno osebo še pogrešajo. Nesreča se je zgodila na priljubljenih klifih Los Gigantes.
nedelja, 7. december
Po izjave ne hodim v slačilnice
Igral je v vseh nogometnih reprezentančnih selekcijah do članske, že v srednji šoli je vedno delal analitične zapiske, kot bi slutil, da bo to nekoč v prihodnosti njegov kruh. Lahko smo ponosni na vse, kar naši športniki dosežejo, glede na to, kakšne razmere imajo in koliko se vlaga v šport, pravi novopečeni abrahamovec.