Iskanje: izvir
četrtek, 26. marec
Pomladni meni za dušo: najnovejše knjige, filmi in serije
Ne glede na to, ali črpamo iz "kozmične kuhinje življenja" ali iščemo pogrešane v svetu družbenih omrežij, najnovejša dela nam sporočajo, da moramo opazovati, analizirati in se učiti, kako izkoristiti vire, ki jih imamo.
Če želite za veliko noč dobiti čudovita srebrna jajca, je hibiskusov čaj odlična izbira. Ta naravna metoda je preprosta, varna, pri njej pa lahko sodelujejo tudi otroci. Za to tehniko potrebujete le nekaj sestavin: jajca, hibiskusov čaj in kuhinjsko folijo. Najprej hibiskus skuhajte v hladni vodi, da zavre, nato vanjo položite jajca in jih kuhajte, […] Prispevek Srebrna velikonočna jajca kot iz revije: trik, ki je navdušil gospodinje izvira s portala MojPrihranek.si .
Pri kakovosti bivanja pogosto razmišljamo »le« o izolaciji, ogrevanju ali klimatizaciji. Veliko manj pozornosti pa namenjamo prezračevanju, čeprav je prav svež zrak eden ključnih dejavnikov za zdravje, udobje in trajnost stavbe. Sodobni, dobro zatesnjeni objekti sicer odlično zadržujejo toploto, vendar brez ustreznega prezračevanja lahko hitro pride do težav z vlago, slabim zrakom in celo plesnijo. […] Prispevek Zakaj je prezračevanje doma pomembnejše, kot si večina misli izvira s portala MojPrihranek.si .
Gorivo iz odpadkov, ki lahko ogreje domove?
Evropska unija je določila zavezujoč cilj, da bo do leta 2030 delež obnovljivih virov energije v bruto končni rabi dosegel najmanj 42,5 odstotka.
Energetski trgi danes niso več omejeni na posamezne države ali regije. Postajajo vse bolj globalni, povezani in dinamični – z močno vlogo finančnih trgov, digitalizacije in obnovljivih virov. V takšnem okolju se uspešnost energetskih podjetij ne meri več zgolj po obsegu poslovanja, temveč po sposobnosti delovanja na različnih trgih, obvladovanja kompleksnih tveganj in hitrega prilagajanja. [...] The post GEN-I na ameriškem trgu: prelomnica na poti v globalno energetiko appeared first on Strogo Zaupno .
Pozabite na prazne kalorije: Tako zajtrkujejo nutricionisti
Strokovnjaki se strinjajo v enem: zajtrk ni nujno zapleten, mora pa vsebovati vir beljakovin, vlaknin in maščob.
sreda, 25. marec
Ministrstvo za naravne vire in prostor je obvestilo, da je bila na spletnem portalu Mesta.si v marcu vzpostavljena nova kategorija »Zelene površine in drevesa«, namenjena predstavitvi dobrih praks na področju načrtovanja, urejanja in vzdrževanja zelenih površin ter dreves v mestih in drugih naseljih. The post Pristojni končno prepoznali pomen dreves in zelenih površin v mestih? appeared first on Eko Dežela .
Dan po volitvah potrdili sporno zadnje gradbeno dovoljenje za kanal C0
Odločitev Ministrstvo za naravne vire in prostor, datirana na 19. marec 2026 in vročena 23. marca 2026 (dan po volitvah), je odprla vprašanja o zakonitosti, pa tudi časovnem umeščanju in predvsem o posledicah za enega ključnih virov pitne vode v L...
Ne boste verjeli, kaj vse skriva Evrovizija: zdaj jo lahko tudi okusite!
Od leta 1956 Pesem Evrovizije vsako leto združi milijone gledalcev pred televizijskimi zasloni. Največji glasbeni spektakel na svetu ni le tekmovanje med državami, temveč tudi praznik raznolikosti, kulture in – kot radi poudarijo organizatorji – skupne ideje »United By Music«. Evrovizijski oder je skozi desetletja postal sinonim za presežke: ekstravagantni kostumi, bleščice, dramatični učinki vetra in ognja ter nastopi, ki se zlahka zapišejo v zgodovino popkulture. Prav tu so se rojevale svetovne kariere in nastajali trenutki, o katerih se govori še desetletja pozneje. A Evrovizija ni le glasba. Je zgodba o identiteti, o narodih in njihovih posebnostih, ki jih vsaka država prinese na oder. Tokrat pa ta raznolikost dobiva še en, precej okusen razsežek. Evrovizija na krožniku Poseben projekt združuje glasbo in kulinariko: recepti iz kar 35 sodelujočih držav razkrivajo tipične jedi, ki jih lahko povežemo z evrovizijskim duhom posamezne države. Tako kot pesmi tudi jedi pripovedujejo zgodbe – o tradiciji, lokalnih sestavinah in kulturni dediščini. Gre za zanimiv preplet okusov in melodij, ki Evrovizijo postavi v povsem novo perspektivo: ne le kot televizijski spektakel, temveč kot doživetje, ki ga lahko – dobesedno – okusimo. Knjiga je izšla pri ugledni avstrijski založbi Brandstätter Verlag . [caption id="attachment_49267" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF/Brandstätter Verlag" align="none" width="1000"] [/media-credit] Prihaja kuharska knjiga o Evroviziji.[/caption] 70 let evrovizijskih zanimivosti Sedem desetletij dolga zgodovina tekmovanja skriva številne nenavadne in zabavne anekdote. Med njimi izstopajo vprašanja, ki vedno znova burijo domišljijo oboževalcev: katera država je največkrat končala na zadnjem mestu, kateri nastopi so šokirali z najbolj bizarnimi besedili, in kateri zmagovalec je slavil, čeprav ga občinstvo v dvorani sploh ni moglo slišati. Prav takšne podrobnosti ustvarjajo mitologijo Evrovizije – tekmovanja, ki je hkrati resno glasbeno prizorišče in neizčrpen vir zabave. Knjigo je pripravila Manuela Tiefnig, novinarka na področju zabave in kulture. Manuela je tudi dolgoletna članica upravnega odbora avstrijskega evrovizijskega fan kluba OGAE Austria. Kot priznana poznavalka Pesem Evrovizije je številne izbore spremljala tudi v živo. Ob tem v mestih, kot so Stockholm, Lizbona in Liverpool, ni uživala zgolj v glasbenih nastopih in nepozabnem evrovizijskem vzdušju, temveč tudi v lokalni kulinariki in njenih dobrotah. Več kot le šov Pesem Evrovizije ostaja eden redkih dogodkov, ki na tako unikaten način povezuje Evropo in širši svet. Združuje jezike, stile, generacije in okuse – tako glasbene kot kulinarične. In če smo povsem iskreni – Evrovizija je že dolgo prava kuhinja: malo drame, ščepec kiča, obilica začimb iz vseh koncev Evrope in na koncu jed, o kateri vsi govorimo. Včasih vrhunska, včasih nekoliko prismojena – a vedno takšna, da si jo želimo še. [caption id="attachment_49266" align="alignnone" width="802"][media-credit name="Foto: ORF/Brandstätter Verlag" align="alignnone" width="802"] [/media-credit] Prihaja kuharska knjiga o Evroviziji.[/caption] The post Ne boste verjeli, kaj vse skriva Evrovizija: zdaj jo lahko tudi okusite! appeared first on Evrovizija.com .
Google Discover dobiva gumb Spremljaj: kaj to pomeni za bralce?
V servisu Google Discover se pri nekaterih virih zdaj pojavlja nov, zelo opazen gumb Spremljaj. Na posnetku zaslona je vidno, da je umeščen ob ime medija, torej na mestu, kjer ga uporabnik hitro opazi že ob prvem pogledu na kartico z vsebino. Za bralce je to majhna sprememba v uporabniški izkušnji, za spletne medije pa […] Objava Google Discover dobiva gumb Spremljaj: kaj to pomeni za bralce? se je pojavila na Vse za moj dan .
No, sedaj veste. Ker bo marca padlo nekaj centimetrov snega, kar je očitno naravna katastrofa najvišje ravni, ostanite kar doma. DARS vam bo napisal opravičilo. So pa (kot vedno) absolutno pripravljeni na vse razmere. (Vir: TVSLO1)
Danes obeležujemo materinski dan in naš bralec Anton Dimc z Vira pri Domžalah se je ob tej priložnosti spomnil na vse mame, ženske in družine ter nam namenil spodnjo pesem. Iskrena hvala, gospod Anton Dimc, za lepe misli in voščilo. Z veseljem – in seveda z njegovim dovoljenjem – delimo to čudovito pesem tudi z … The post Materinski dan: poklon materam skozi besedo appeared first on domžalec.si .
Foto: V Gornji Radgoni vrata odprl sejem Megra
Sejem je odprl minister za naravne vire in prostor Jože Novak.
Izbira prave WC školjke je eden ključnih korakov pri načrtovanju ali prenovi kopalnice, saj vpliva na vsakodnevno udobje, higieno in estetiko prostora. Dobro poznavanje različnih tipov WC školjk je bistveno za enostavnejšo odločitev, še posebej zato, ker se sodobne rešitve med seboj razlikujejo po prostorskih zahtevah, slogu in tehnologijah splakovanja. Sodobne WC školjke – minimalističen […] Prispevek Kako izbrati pravo WC školjko za vaš dom? izvira s portala MojPrihranek.si .
Mali Ston je slikovito dalmatinsko mestece na začetku polotoka Pelješac, znano po eni izmed najbogatejših zgodovinskih zapuščin južne Dalmacije, izjemnih školjčiščih in hitro rastoči turistični priljubljenosti. Njegova lega ob Malostonskem zalivu, stoletna tradicija gojenja ostrig ter mogočne stene, ki ga povezujejo s Stonom, ustvarjajo edinstveno kombinacijo kulturne dediščine in gurmanskega raja. Zgodovina Malega Stona Arheološke najdbe kažejo, da je bil Malostonski zaliv poseljen že v ilirsko-rimskem obdobju. Rimljani so cenili naravne danosti zaliva — zaščiteno lego, obilje morske hrane in bližino pomembnih pomorskih poti. A pravi preobrat je prišel v 14. stoletju, ko je Dubrovniška republika kupila Pelješac in začela sistematično utrjevati območje. Njihov cilj je bil jasen. Želeli so zaščititi dragocene soline v Stonu, nadzorovati prehod med celino in polotokom, zgraditi obrambni sistem, ki bi zdržal napade s kopnega in morja. Mali Ston je bil ustanovljen leta 1335 kot del strateškega obrambnega sistema Dubrovniške republike, ki je želela zaščititi dragocene soline v Stonu in nadzorovati prehod med celino in Pelješcem. Mali Ston je povezan s Stonom z več kot 5,5 km dolgim kamnitim obzidjem, najdaljšim ohranjenim fortifikacijskim sistemom v Evropi. V srednjem veku je bilo mesto načrtovano kot utrjeno pristanišče, s trdnjavo nad mestom in ozkimi kamnitimi ulicami. Obramba Malostonskega zaliva in solin je bila ključna gospodarska prioriteta Dubrovnika. Mali Ston v času Dubrovniške republike V obdobju od 14. do 19. stoletja je Mali Ston postal pomembno gospodarsko in vojaško središče. Služil je za nadzor nad Malostonskim kanalom in dostopom do solin, kot pomorsko pristanišče in varno zavetje za dubrovniške ladje ter gospodarsko središče, kjer so trgovali z ribami, soljo in školjkami. Dubrovniška republika je strogo nadzorovala gojenje školjk, saj je bila kakovost ostrig že takrat izjemno cenjena. Prvi pisni zapisi o organiziranem gojenju ostrig v zalivu segajo v 17. stoletje, čeprav je tradicija verjetno še starejša. Malostonski zaliv Malostonski zaliv je eden izmed najbolj posebnih morskih ekosistemov v Sredozemlju. Zaradi številnih sladkovodnih izvirov, bogate mešanice hranil in stalne izmenjave morske vode je idealen za gojenje evropske ostrige (Ostrea edulis) in dagenj (Mytilus galloprovincialis) . Zakaj so malostonske ostrige tako cenjene? rastejo počasneje, zato imajo polnejši, mineralen okus, zaliv je izjemno čist in naravno bogat, gojenje poteka tradicionalno, brez industrijskih posegov, veljajo za najboljše ostrige v Jadranu in ene od najboljših v Evropi. V 19. in 20. stoletju so školjčišča postala pomemben vir prihodkov za lokalno prebivalstvo, danes pa so tudi ključni del turistične ponudbe. Mali Ston je več kot le slikovito dalmatinsko mestece. Je živi muzej srednjeveške obrambne arhitekture, zibelka jadranskega školjkarstva in ena izmed najbolj avtentičnih destinacij južne Dalmacije. Njegova zgodovina je zgodba o vztrajnosti, strateški pomembnosti in spoštovanju narave — zgodba, ki jo obiskovalec začuti že ob prvem sprehodu po kamnitih ulicah. Natančna lokacija: Mali Ston Preverite tudi: Stonske soline – tisočletna tradicija pridelave soli na Pelješcu Ston – srednjeveški stražar Pelješca
Pri načrtovanju suhomontažne gradnje je eno najpogostejših vprašanj: koliko mavčnih plošč potrebujem za projekt? Odgovor je odvisen predvsem od velikosti površine in dimenzije plošč. In kot bi si predstavljali, gre za osnove matematike in s tem precej preprosto računanje. Najpogostejše dimenzije mavčnih plošč so: 2000 x 1250 mm (2,5 kvadratna metra), 2500 x 1200 mm […] Prispevek Koliko mavčnih plošč rabite za steno ali strop? Preprost izračun izvira s portala MojPrihranek.si .
Pri Logarju glasovi za Goloba niso opcija. Prej Arčon kot skorumpirani agresivnež, najbolje pa Mojmir Mrak
Prej bi se Robert Golob odločil za Mateja Arčona ( ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednika vlade ), kot pa za Klemna Boštjančiča , pravijo nekateri viri - po našem včerajšnjem članku (vir: Boštjančič namesto Goloba, Golob namesto Marte Kos ), ki odpira možnost sestave širše levo-desne koalicije. Saj Golob bolj zaupa Arčonu, da ga ne bi/bo izdal, kot pa - citiramo vire - temu "koruptivnemu agresivnežu" Boštjančiču. Drugi viri sicer opozarjajo, da bi v teh novonastalih okoliščinah, kjer Golob in Svoboda nimajo več parlamentarne večine, kar tri dni po volitvah spoznavajo tudi večinski mediji, Boštjančič celo lahko "dobil bitko proti Golobu". Pri Logarjevih Demokratih , kjer se - med drugim - širijo informacije, da bo Tadej Ostrc , predsednik sveta stranke in zobozdravnik, ki ga zanima predvsem funkcija ministra za zdravje, svoj poslanski mandat prepustil Anžetu Logarju, če Logarju poslanskega mandata morda ne prinesejo še neprešteti glasovi iz tujine (bo Logar poslanec ali
Pri logarju glasovi za goloba niso opcija. prej arčon kot skorumpirani agresivnež, najbolje pa mojmir mrak
Prej bi se Robert Golob odločil za Mateja Arčona ( ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednika vlade ), kot pa za Klemna Boštjančiča , pravijo nekateri viri - po našem včerajšnjem članku (vir: Boštjančič namesto Goloba, Golob namesto Marte Kos ), ki odpira možnost sestave širše levo-desne koalicije. Saj Golob bolj zaupa Arčonu, da ga ne bi/bo izdal, kot pa - citiramo vire - temu "koruptivnemu agresivnežu" Boštjančiču. Drugi viri sicer opozarjajo, da bi v teh novonastalih okoliščinah, kjer Golob in Svoboda nimajo več parlamentarne večine, kar tri dni po volitvah spoznavajo tudi večinski mediji, Boštjančič celo lahko "dobil bitko proti Golobu". Pri Logarjevih Demokratih , kjer se - med drugim - širijo informacije, da bo Tadej Ostrc , predsednik sveta stranke in zobozdravnik, ki ga zanima predvsem funkcija ministra za zdravje, svoj poslanski mandat prepustil Anžetu Logarju, če Logarju poslanskega mandata morda ne prinesejo še neprešteti glasovi iz tujine (bo Logar poslanec ali
Kakšne načrte je imela najstnica Marija za svoje življenje? Bog ve (no, On zagotovo …).
Nova naftna kriza: najprej podražitve goriv, kaj nas še čaka?
Kratkoročni ukrepi so usmerjeni v brzdanje inflacije, srednjeročni v obnovljive vire.