Ko je bila v času med svetovnima vojnama pri cerkvici sv. Krištofa na tedaj že opuščenem ljubljanskem pokopališču po Plečnikovih načrtih zgrajena nova cerkev sv. Cirila in Metoda, je bila skrb za novoustanovljeno župnijo izročena frančiškanom. Cerkev se je po dobrih dveh desetletjih morala zaradi širjenja Gospodarskega razstavišča ob partijskem kongresu »preseliti« na novo lokacijo, kamor pa s sabo ni mogla vzeti baročnega dela z zvonikom. Ta je bil namreč povsem porušen. Za zvonove je potem arhitekt Bitenc, ki je poskrbel za »selitev«, na pobudo p. Romana Tominca zgradil zvonik z veroučnimi učilnicami, ki obenem služi kot nekakšen portal za novi stranski vhod v cerkev.
S tem ko sv. Frančišek stoji sredi stvarstva, postaja most med nebom in zemljo.
In ker v cerkvi ni bilo nobenega frančiškanskega obeležja, se je zanj kar ponujal ravno ta portal. Prijateljevanje med p. Romanom Tomincem in duhovnikom slikarjem Stanetom Kregarjem je tako obrodilo sad, ki ga vidimo na naslovni...