Iskanje: prehrana
ponedeljek, 15. december
Bolniki s celiakijo bi dodatek zaradi dražje hrane
Težave povzroči že zrno pšenice v kilogramu riža. Država mladoletnim bolnikom namenja po 125 evrov na mesec, odraslim pa ne.
nedelja, 14. december
Hrana na letalu je že dolgo predmet šal, razočaranj in tistega tihega upanja, da bo tokrat vendarle drugače. A ne glede na to, ali potujete v ekonomskem razredu ali v udobnejši kabini, občutek je pogosto enak: jed ni tako aromatična, tako slana ali tako polnega okusa, kot bi bila na tleh. To ni naključje. Ni […] Objava Zakaj hrana na letalu drugače diši in drugače pade na jezik se je pojavila na Vse za moj dan .
Krave poslušajo Beethovna in dajejo boljše mleko
Krave v naši domovini se najbolje počutijo v hlevu na kmetiji Žampa v Levanjcih pri Destrniku. Imajo super hrano, vodo, udobna ležišča in muziko.
Benjamin Šeško se želi na vsak način vrniti v pogon, a ga je zastrupitev s hrano zaustavila. Morda bo jutri že sedel na klopi Manchester Uniteda.
Tri živila, ki bi jih morali jesti pozimi
V zimskih mesecih, ko sonca ne vidimo tako pogosto, kot bi želeli, težko zadostimo potrebam telesa po vitaminu D. K sreči je tudi hrana dober vir vita
Zima je čas, ko ljudje skoraj samodejno posežejo po mesu, težkih omakah in obilnih pečenkah. A prav v najhladnejših tednih leta obstaja hrana, ki jo pogosto spregledamo, čeprav nas lahko nasiti globlje, topleje in bolj vztrajno kot marsikateri mesni obrok. To so lonci gostih, aromatičnih zelenjavnih enolončnic, ki jih poznajo skoraj vsi – a jih […] Objava Hrana, ki jo pozimi pozabimo kuhati – a nas napolni bolje kot meso se je pojavila na Vse za moj dan .
Dostopno živilo, ki izboljša prebavo, krepi kosti in pomaga jetrom
Tokrat beseda o repi, nekoč hrani revežev, ki jo danes brez težav lahko označimo za slovensko tradicionalno superzelenjavo.
Spanje je zelo pomembno: koliko ur je dovolj?
Spanje je z dolgoživostjo bolj povezano kot prehrambne navade ali gibanje, zato bi zanj morali skrbeti vsaj toliko kot za pravilno prehrano ali telova
sobota, 13. december
Ne boste verjeli, kaj je po poškodbi tokrat doletelo Šeška
Potem ko je zacelil poškodbo in bi se moral vrniti na igrišča, se je Benjamin Šeško še zastrupil s hrano.
Žena zaprla in mesece mučila moža: pobegnil je bos iz pasje kletke, sosed ga je komaj prepoznal
Po navedbah obtožnice je žena moža večkrat pretepla z različnimi predmeti, ga zaklepala ter mu odrekala hrano in osnovno medicinsko oskrbo.
Jelena je v 18 mesecih shujšala 83 kilogramov: »V hrani sem iskala nadomestilo za ljubezen«
Odkrito je spregovorila o čustvenem prenajedanju ter o temu, kako je z delom na sebi izgubila odvečne kilograme.
Spodbuja spolni nagon in delovanje želodca
Bazilika ni zgolj aromatična rastlina, ki jo uporabljamo kot dodatek k hrani, temveč je izjemno zdravilna in odpravi številne težave.
V ozadju prepovedi vegi burgerjev interesi mesne industrije
Industrija vpliva na politične populiste, ki zlorabljajo hrano za krepitev nacionalistične propagande, pravi Gaja Brecelj iz Umanotere.
Ostanki hrane so praktični, a hkrati lahko predstavljajo tveganje, če jih ne shranjujemo pravilno.
Alarm v Evropi: Okužbe hitro naraščajo – kako se lahko učinkovito zaščitite?
Sedem od desetih okuženih pristane v bolnišnici. Eden od dvanajstih umre. Okužbe z listerijo v Evropi hitro naraščajo – odkrijte, kdo je najbolj ogrožen, katera hrana je nevarna in kako se zaščititi. The post Alarm v Evropi: Okužbe hitro naraščajo – kako se lahko učinkovito zaščitite? appeared first on Med.Over.Net .
petek, 12. december
V Ljubljani menda od tri do štiri podgane na prebivalca
Hrana, odpadki in človeške fekalije so njihova hrana, zato jih najdemo povsod. Vprašanje ni, kje so, ampak kje jih ni, pravi strokovnjak za deratizacijo.
Zima je čas, ko se ritem življenja spremeni. Dnevi so krajši, zunaj je hladno, telo porablja več energije, hkrati pa se poveča želja po težji, toplejši hrani. Prav v tem obdobju se pogosto zgodi nekaj, o čemer večina ljudi sploh ne razmišlja: ena od najpreprostejših prehranskih navad pozimi izgine iz vsakdana, čeprav ima neposreden vpliv […] Objava Prehranska navada, ki jo pozimi večina ljudi spregleda – in zakaj ima vsakdanji vpliv se je pojavila na Vse za moj dan .
Po 50. letu trebušna slinavka dela na maksimumu! Ta živila jo najbolj uničujejo
Majhne spremembe, velik učinek: kako z nekaj prilagoditvami prehrane razbremenite trebušno slinavko po 50. letu.
Manu Hvala: Nisem več med modrim in rdečim, sem bela svetloba
Manu Hvala je umetnica, ki ne nosi zgolj glasu, temveč zavest. V njeni prisotnosti se zdi, kot da se glasba spomni svojega izvora – tišine, resnice in svetlobe. Njene besede, tako kot njene pesmi, ne nagovarjajo ušes, ampak srce: spominjajo nas, da nismo ločeni, da ustvarjanje ni tekmovanje, ampak prostor povezanosti, in da je ljubezen tisto, iz česar izviramo. V tem pogovoru Manu nežno odpre vrata svoje poti – poti, kjer postane umetnost most, dih in spomin na to, kdo v resnici smo. https://www.youtube.com/watch?v=ulI3F1T82is&list=RDulI3F1T82is&start_radio=1 Ime Manu pomeni več kot le ime Ime Manu nosi globino in zven povezanosti. Kaj zate pomeni to ime danes – v duhovnem in umetniškem smislu? Ime Manu zame danes pomeni več kot le ime. Je vibracija, ki nosi spomin na izvorno zavest. V spiritualnem smislu je Manu arhetip tistega, ki prinaša red v kaos, ki ohranja svetlobo skozi cikle uničenja in ponovnega rojstva. Je spomin na tistega, ki je bil priča začetku in je zdaj povabljen, da soustvarja novo. V umetniškem smislu je Manu moj notranji glas, ki me vodi, da ustvarjam iz resnice, ne iz ega. Je klic, da vsaka nota, vsaka beseda, vsaka poteza nosi frekvenco ljubezni in prebujenja. Manu ni le ime, je poslanstvo, ki ga zdaj živim. Na Evroviziji s pesmijo Blue and Red si svet spomnila, da sta nasprotji pravzaprav eno. Kako danes gledaš na sporočilo te pesmi – si še vedno med modrim in rdečim ali si že našla svojo barvo miru? Pesem Blue and Red je bila zame takrat klic k združitvi nasprotij; modrega uma in rdečega srca, moškega in ženske, logike in čustev. Danes pa vem, da ta nasprotja niso le za združitev, so za transcendenco. Nisem več ujeta med modrim in rdečim. Priznala sem si svojo barvo, barvo miru in to je bela svetloba, ki vsebuje vse barve. To je barva duše, ki ne izbira strani, ampak objema celoto. Pesem je bila most. Zdaj ko sem prešla skozi, nežno vabim tudi druge. In naj vam povem, da prihaja moja prava izvorna glasba v tej novi eri – glasba, ki ne le zveni, ampak spominja, zdravi in povezuje. Moj glas je zdaj postal tisto, kar sem vedno čutila, da je, a skrivala, saj še ni bil čas; ne zvok, ampak spomin. https://www.youtube.com/watch?v=xoPeRCnzYAQ&list=RDxoPeRCnzYAQ&start_radio=1 Sodelovanje z Ericom Bazilianom je povezalo dva svetova – evropskega in ameriškega. Kaj si se skozi to izkušnjo naučila o univerzalnem jeziku srca v glasbi? Sodelovanje z Ericom Bazilianom je bilo zame kot alkimija, združitev dveh svetov, dveh kultur, dveh glasbenih jezikov, ki pa prihajajo iz iste sinergije. Ericovo skladanje sem začutila že kot majhna punčka, ko sem po radiu slišala njegovo pesem One of Us, ki jo je odpela Joan Osborne. Danes vem, da sem že takrat prepoznala domače frekvence. To je bil dokaz, ki se je uresničil, ko sva se približno osemnajst let kasneje spoznala v Stockholmu, v mestu, ki me je klicalo, da se tja preselim. Vse ostalo je Sunrise. (nasmeh) Skozi to izkušnjo sem spoznala, da je univerzalni jezik srca v glasbi resničen. Ni pomembno, od kod prihajaš ali v katerem jeziku poješ, ko glasba prihaja iz srca, jo vsi razumemo. Eric me je spomnil, da je iskrenost v izrazu močnejša od popolnosti. Da je ranljivost most, ki povezuje ljudi ne glede na meje. In da je glasba resnično sveti jezik, ki presega vse razlike. To sodelovanje mi je pokazalo, da ko srca ustvarjajo skupaj, ni več meja, le še resonanca. Tvoj album Sunrise izžareva svetlobo in prebujenje. Kaj zate osebno pomeni sončni vzhod – v življenju, umetnosti in zavesti? Album Sunrise zame ni le zbirka pesmi; je ritual prebujenja. Sončni vzhod zame pomeni trenutek, ko se tema neha boriti in svetloba nežno prevzame prostor. V življenju je to trenutek, ko se odločim, da ne živim iz preteklosti, ampak iz sedanjosti. V umetnosti je to trenutek, ko ustvarjam iz resnice, ne iz pričakovanj. V zavesti je to trenutek, ko se spomnim, kdo sem - brez strahu, brez dvoma. Sunrise je bil simbol novega cikla, novega diha, nove mene. In ta album je moj način, da povabim druge, da kot sončni vzhod vstanejo v svojo lastno svetlobo in začnejo znova. https://www.youtube.com/watch?v=ZegH-41LMKg&list=RDZegH-41LMKg&start_radio=1 V pesmi Jaz sem Ti govoriš o globoki povezanosti. Kako razumeš to enost med ljudmi in naravo – in kako se ta zavest odraža v tvojem ustvarjanju in odnosih? Pesem Jaz sem Ti je zame srčna mantra – spomin, da ni ločenosti med mano in tabo ter naravo. Ta enost ni le filozofija, je stanje, ki ga doživim, ko sem v miru; ko poslušam veter, čutim morje, ko gledam v oči drugega človeka. Razumem to enost kot mrežo življenja, kjer vsak dih vpliva na celoto. V mojem ustvarjanju se ta zavest odraža tako, da ne ustvarjam več iz uma, ampak iz povezanosti. Vsak ton, vsak gib, vsaka pesem je posvečena temu, da se spomnimo, da smo eno. V odnosih to pomeni, da poslušam z odprtim srcem, da ne sodim, ampak objamem. Da vidim druge kot zrcala mene same. In da vem, da ko ljubim druge, ljubim tudi sebe in našo mati Zemljo. https://www.youtube.com/watch?v=9RGtzMZW3Cg&list=RD9RGtzMZW3Cg&start_radio=1 Zaključek leta s koncertom hvaležnosti je nekaj izjemno lepega. Kaj zate pomeni hvaležnost v umetnosti in v življenju? Kako si jo znaš gojiti tudi v zahtevnejših obdobjih? Zaključek leta s koncertom hvaležnosti je zame kot posvetitev, trenutek, ko se ustavim, vdihnem in priznam vse, kar je bilo. Hvaležnost v umetnosti pomeni, da se zavedam, da navdih ni le moj, ampak je darilo. Da vsaka pesem, ki pride skozi mene, ni rezultat le mojega truda, ampak tistega, kar v svojem bistvu sem, ne samo v fizičnem smislu. V življenju pa hvaležnost pomeni, da vidim svetlobo tudi v temi. Da se spomnim, da so tudi težki trenutki del moje poti. Gojim hvaležnost tako, da naravno v vsakem dnevu najdem razloge, za katere sem hvaležna, tudi če je to le dih. In ko začutim težo, se spomnim, da je hvaležnost most, ki me vodi nazaj k sebi. Hvaležnost je zame oblika ljubezni – do sebe, do drugih, do življenja. Ni naključje, da sem prevzela priimek moža, ki je Hvala. (hvaležen nasmeh) Letos je referendum ponovno odprl razpravo o vrednotenju umetniškega dela in dostojanstvu ustvarjalcev. Kot samozaposlena v kulturi verjetno to dobro občutiš. Kako gledaš na pomen tega referenduma – in širše, na spoštovanje umetniškega dela v naši družbi? Kako vidiš duhovno vrednost ustvarjalnosti, ki presega materialne okvire in ostaja hrana za zavest skupnosti? Letos je referendum odprl pomembno razpravo o vrednosti umetniškega dela in dostojanstvu ustvarjalcev. Kot samozaposlena v kulturi to občutim vsak dan, ne le kot finančni izziv, ampak kot vprašanje vrednosti in spoštovanja. Umetnost ni luksuz. Je temeljna hrana za dušo družbe. Ta referendum ni le politično vprašanje, je vprašanje, ali kot družba priznavamo, da ustvarjalnost ni le produkt, ampak proces, ki neguje zavest skupnosti. Duhovna vrednost ustvarjalnosti presega materialne okvire. Umetnost, ki prihaja iz srca, je jezik, ki zdravi popačenja, povezuje, prebuja. Je način, kako se spomnimo, kdo smo, ko besede niso dovolj. Spoštovanje umetniškega dela pomeni spoštovanje življenja samega, ker je umetnost življenje, izraženo skozi srce. Upam, da ta referendum ne bo le sprememba zakonodaje, ampak sprememba kolektivne zavesti, da začnemo ceniti umetnike ne le kot izvajalce, ampak kot nosilce svetlobe. https://www.youtube.com/watch?v=zN8PwAbAdws&list=RDzN8PwAbAdws&start_radio=1 V času, ko se umetnost pogosto ujame med komercialnost in pristnost, se zdi Intervizija kot priložnost za nekaj drugačnega. Kako ti vidiš pomen takšnih mednarodnih srečanj? Bi lahko postala prostor za duhovni dialog – morda celo protiutež bleščavi tekmovalnosti, ki pogosto zasenči bistvo ustvarjanja? Intervizija je priložnost, da umetnost ponovno postane sveti prostor, ne le oder za tekmovanje. V času, ko se umetnost pogosto ujame med komercialnost in pristnost, je takšno srečanje kot dih svežega zraka. Verjamem, da lahko Intervizija postane protiutež bleščavi tekmovalnosti, ki pogosto zasenči bistvo ustvarjanja. To je priložnost, da se umetniki srečamo kot duše, ne kot blagovne znamke. Da delimo zgodbe, ne le pesmi. Da ustvarjamo mostove, ne le trenutke. Če Intervizija postane prostor, kjer se umetnost in zavest srečata, potem to ne bo le dogodek, postala bo gibanje, ki nas spomni, da je umetnost jezik srca in da je njeno bistvo v povezovanju, ne v primerjanju. V kolikor pa je mišljena kot politična protiutež Evroviziji, pa se je zrcalo le obrnilo nazaj. Tvoja glasba pogosto diha z ljubeznijo – brezpogojno, romantično, čisto. Kako se je tvoje razumevanje ljubezni skozi leta spreminjalo? Kaj danes zate pomeni ljubiti – sebe, druge, življenje? Prava ljubezen je najprej notranja, znotraj nas. Zame ljubiti pomeni ljubiti sebe, ne kot ego, ampak kot dušo, ki je vredna svoje svetlobe. Ljubiti druge, ne da jih popravljam, ampak da jih vidim v njihovi resnici. Ljubiti življenje, tudi v kaosu, tudi v tišini, tudi v neznanem. Ljubezen ni potreba. Je stanje. Je dih, ki me povezuje z vsem. Je svetloba, ki me vodi, tudi ko je tema. In je moč, ki me spominja, da sem tukaj, da ljubim brez pogojev, brez meja, brez strahu. https://www.youtube.com/watch?v=rtP6mX5cAS4&list=RDrtP6mX5cAS4&start_radio=1 Ko pogledaš naprej – v osebni, umetniški in duhovni prihodnosti – kaj vidiš? Kako si predstavljaš svet, ki vibrira v harmoniji? Ko pogledam naprej, v osebni, umetniški in duhovni prihodnosti vidim eno celoto. Vidim svet, ki vibrira v harmoniji. Vidim sebe kot bitje, ki živi iz resnice, ne iz strahu. Kot umetnico, ki ustvarja in se izraža ne za aplavz, ampak za prebujenje – za ljubezen. Kot dušo, ki hodi po Zemlji z lahkotnostjo, ker ve, kdo je. Predstavljam si svet, kjer ljudje poslušajo drug drugega, ne da bi sodili. Umetnost ni produkt, ampak proces zdravljenja, popolna lepota. Narava ni vir, ampak naš partner. Tehnologija ni naš gospodar, ampak orodje zavesti. In ljubezen ni čustvo, ampak frekvenca, ki prežema vse in iz katere izviramo. Ta svet ni utopija. Je možnost za vse, ki ga izberemo. In vem, da se začne z vsakim od nas. Ko izberemo biti v koherenci s seboj, z drugimi in z Zemljo, je to edina prihodnost, ki jo vidim. In to je prihodnost, ki jo soustvarjam z Ljubeznijo; z vsakim dihom, z vsako pesmijo, z vsakim utripom srca. The post Manu Hvala: Nisem več med modrim in rdečim, sem bela svetloba appeared first on Evrovizija.com .
Slabe novice za Trumpa
Donald Trump v zadnjih tednih udriha po Evropi ter ji napoveduje propad in civilizacijski izbris. Toda nekateri so prepričani, da je razlog za Trumpov napad na Evropo v resnici zavist: Američani imajo sicer višje plače kot Evropejci, a morajo velik del svojega dohodka porabiti za drago zdravstveno zavarovanje, posojila in slabo hrano. Prav tako imajo Američani manj dopusta in na koncu v povprečju živijo štiri leta manj kot Evropejci.