Iskanje: stanko
petek, 19. december
Sagrada Familia: kaj je v ozadju po novem najvišje cerkve na svetu? #video
Potem ko so konec oktobra na stolp Jezusa Kristusa znamenite bazilike v Barceloni namestili prvi del križa, s čimer je Sagrada Familia uradno postala najvišja cerkev na svetu, smo preverili, kaj je v ozadju njenega nastanka in prenove. Cerkev so začeli graditi že leta 1882, po 143 letih pa še vedno ni dokončana. Za znamenitostjo, ki je na seznamu Unescove svetovne dediščine, se skriva fascinantna zgodba.
četrtek, 18. december
V Knjižnici Domžale se je oktobra začela druga sezona gledališkega krožka za otroke od 6. leta dalje. Program, ki ga izvajajo že drugo leto, tudi letos prinaša odlične rezultate ter veliko ustvarjalnosti in navdušenja. Krožek je zasnovan tako, da otroci spoznajo celoten proces nastanka predstave: razdelitev in oblikovanje vlog, delo z besedilom, mimiko, izraznost in […] The post Pisani oder, odkrij svoj gledališki svet! appeared first on modre novice .
sreda, 17. december
Na zahvalno nedeljo, 9. novembra, je bilo v cerkvi sv. Marjete v Vodicah zahvalno srečanje zakoncev jubilantov, ki se ga je udeležilo 30 zakonskih parov. Med jubilanti smo bili tudi zakonski pari Iva in Vinko Sovinc, Rozalija in Janez Drešar, Julka in Jože Puhar, Stanka in Stane Fujan ter Marija in Franc Jerinc, ki smo praznovali biserno poroko. Pri maši, ki jo je daroval župnik Franc Mrvar, smo se Bogu zahvalili za skupno življenjsko pot in ga z iskrenimi srci prosili, naj nas še naprej spremlja z zdravjem, močjo in blagoslovom. Po maši smo se zbrali na druženju v pastoralnem domu. Med živahno debato je vsem parom župnik podaril knjižico z naslovom Vse dobro ob obletnici poroke.
F. J.
Naslednje leto mineva pet desetletij od nastanka legendarnega Audijevega vrstnega petvaljnika. Leta 1976 je luč sveta ugledal v audiju 100 in združeval uglajenost šestvaljnika s preprostostjo štirivaljnika. V naslednjih desetletjih si je pridobil ...
nedelja, 14. december
Zakaj pri nastanku narcisa ključno vlogo igra mama?
Ko govorimo o narcizmu, pogosto pomislimo na pretirano samovšečnost, pomanjkanje empatije in potrebo po občudovanju. Toda pod površjem teh vedenj se skoraj vedno skriva nekaj globljega – rana iz zgodnjega otroštva, v kateri ima materinska figura osrednjo vlogo.
petek, 12. december
Evropske obrambne milijarde razdeljene – zakaj je Slovenija ostala zunaj?
Slovenija je ob nastanku instrumenta SAFE ostala na robu evropskih obrambnih projektov. Medtem ko države članice aktivno vlagajo v posojila in projekte, slovenska vlada ni zaprosila za niti eno posojilo. Uradni razlog finančnega ministra Boštjanči...
Na zahvalno nedeljo se v črnuški župniji vsako leto zberejo zakonski jubilanti, da se zahvalijo Bogu, zakoncu in svojim družinam za prehojeno skupno pot. Letos se nas je zbralo šestnajst parov, od najmlajših do najstarejšega para, ki je letos praznoval 60 skupnih let. V nagovoru je župnik Stanko Štefanič poudaril pomen in veličino zvestobe sebi, zakoncu, družini, poklicu in Cerkvi ter medsebojne pomoči, ki nam omogoča, da postajamo boljši v medsebojni ljubezni in spoštovanju. Vsak zakonski par je blagoslovil in kratko nagovoril. Mašo je s čudovitim petjem obogatil Mladinski zbor župnije Črnuče. Po maši so zakonci ob kosilu namenili čas medsebojnemu spoznavanju in bogatenju. Janko Jarc
četrtek, 11. december
V torek zvečer smo prijadrali do otoka Nendo na Salomonovih otokih. V temi si nisem upal iskati poti skozi ozke prelive med otoki in koralnimi grebeni, saj navtične karte tukaj niso zelo natančne. Zaspan sem bil, zato sem se odločil, da bomo do jutra počakali kar na morju v zavetrju otoka, ne da bi sidrali. Zavil sem k otoku in pospravil jadra. Med pospravljanjem jader pa sem se dovolj zbudil, da sem si premislil glede nočnega postanka. Zagnal sem motor in naredili smo še dvourni krog okoli otoka Malo, da smo prišli na sever Nenda, od koder je veliko bolj preprost vstop v zaliv pri Lati. Lata je glavno mestece vzhodnih Salomonovih otokov in eno od petih pomorskih vstopnih točk za vstop v državo z jadrnico. Ponoči smo sidro spustili na vzhodni strani zaliva v mirnem zalivčku nasproti Late. Dopoldne smo v skladu z dogovorom dobili obisk prijaznih uradnikov carine in imigracije. V eni uri smo opravili vstopne formalnosti, le carinskih dokumentov še nisem dobil in mi je carinik obljubil, da mi jih bo poslal po elektronski pošti. Popoldne nas je ravnateljica Hilda povabila na ogled svoje srednje tehniške šole in dijaškega naselja, ki je postavljeno nad zalivčkom, kjer smo sidrali. Preostanek dneva smo namenili sprehodu in teku po z bujnim gozdom poraščeni okolici. Na ta konec zaliva je še pred nekaj leti vodila cesta, potem pa je narasla reka pred leti podrla most, po cesti so se nehali voziti avti in cesto si je spet prisvojila džungla. Po nekdanji cesti zdaj med grmovjem in drevesi vodi le še ozka stezica, po kateri otroci iz okoliških vasi hodijo v šolo. Zvečer smo na barki pogostili ravnateljičino družino, ki je s kanujem prišla na obisk in so nam zaželeli dobrodošlico ter s seboj prinesli cvetje in zelenjavo. V četrtek smo šli z našim gumenjakom na izlet čez zaliv do glavnega naselja Lata in se po peščeni cesti polni velikih luž sprehodili po mestecu s skromnimi hiškami. Spet lahko napišem, da imajo skoraj vse, kar imajo veliki, le da so banka, pošta, trgovine, bolnišnica, policija … v skromnih, majhnih hiškah ali kontejnerjih. Le nogometno igrišče imajo v velikosti, kot smo ga navajeni pri nas. Imajo tudi letališče, smučarske skakalnice pa na otoku nismo videli. Popoldne smo se želeli vrniti čez zaliv proti Skokici, pa nas je v pristanišču pričakal okrepljen veter, ki je dvignil metrske bele valove, čez katere bi postala plovba z malim gumenjakom in štirimi ljudmi na krovu kar huda pustolovščina. Robert, Nina in Zlata so se zato na obali raje dogovorili z enim od domačinov, da jih je 3 milje čez zaliv odpeljal z ribiškim čolnom. Z našim gumenjakom je bila plovba čez valove z le eno osebo na čolnu še vedno živahna, a veliko hitrejša in bolj suha, kot bi bila s kompletno posadko. V zalivčku so se nam na katamaranu pridružili izraelski jadralci, s katerimi smo se srečali na Vanuatuju in si potem preko mailov izmenjevali informacije o formalnostih in sidriščih na poti. Z Zlato sva se odzvala povabilu na pijačo. Pogovarjali smo se sicer večinoma o jadranju, a se nisem mogel premagati in sem jih povprašal po njihovem mnenju o vojnah, ki jih ima Izrael s Palestinci in drugimi državami v okolici. Njihov pogled na problematiko je popolnoma drugačen kot naš in Izraelci zdaj samo osvobajajo ozemlja, ki naj bi bila nekoč že njihova in so jih v preteklih stoletjih zasedli muslimani. Še posebej ostra ali divja je bila žena enega od jadralcev, ki bi pobila kar vse v bližnji in daljni okolici Izraela. Mož jo je miril, a brez uspeha. Jezna je bila, ker so bila zaradi izmenjave raket med Izraelom in Iranom zaprta letališča v Izraelu in je morala zato podaljšati obisk na jadrnici in v nedogled prestaviti vrnitev z letalom domov. Izraelci so s katamaranom na poti okoli sveta, na zadnjem delu pa jih pot med otoki vodi skozi pretežno muslimanske države, zato se na poti proti Izraelu verjetno ne bodo veliko ustavljali. V petek smo skupaj z Izraelci navsezgodaj odjadrali proti zahodu, proti 210 milj oddaljenemu otoku Santa Ana. Vzhodnika smo imeli med 15 in 25 vozli in lepo smo metuljčkali z vetrom in se guncali po dvometrskih valovih. Pričakoval sem, da bodo Izraelci na katamaranu s krmnim vetrom vsaj toliko hitri kot mi, a so jadrali počasneje in smo jih popoldne izgubili za obzorjem. Ponoči smo prijadrali do neviht, ki so vseskozi razsvetljevale nebo okoli nas, a so bile dovolj daleč od nas, da nas niso motile pri jadranju. Le veter so preusmerjale vsaka malo po svoje od severovzhoda do jugovzhoda in temu sem prilagajal tudi našo smer jadranja. Proti jutru pa je vreme začelo divjati in je krepko skočilo iz okvirov, ki so jih obetale vremenske napovedi. Divje plohe in nevihte so se spravile nad nas in okrepile veter nad 30 vozlov. Avtopilot se je vse pogosteje izklapljal. Zamujal sem s krajšanjem jader, a mi je na koncu vendarle nekako uspelo pospraviti glavno jadro z jambora, ne da bi se strgalo na križih. Nastradal je le radarski odbojnik, ki ga je s seboj odnesel viharni veter. Dopoldne se je veter med nevihtami okrepil nad 40 vozlov in jadrali smo le še s petino genove. Vseskozi je hudo lilo z neba, valovi so se dvignili na 4–5 metrov in avtopilot temu ni bil kos. Vse več sem moral krmariti ročno, zunaj na dežju. Krepko je deževalo, da se je videlo le nekaj deset metrov okoli barke, grmelo, bliskalo … Zadnjih 20 milj pred Santa Ano so se nevihte, ki so vseskozi prihajale od zadaj, še okrepile in sunki vetra so presegali 50 vozlov, zato sem do konca zvil genovo in zagnal motor. Itak smo že samo na jambor dosegali več kot 6 vozlov hitrosti, a krmarjenje med valovi je bilo s pomočjo motornega pogona vseeno lažje. Strah me je bilo, da bo viharni veter odtrgal platneno streho biminija nad kokpitom, a je na srečo zdržala. Pred Santa Ano se je izpela še zadnja nevihta, zavil sem v desno in iz velikih valov smo se umaknili v čudovito mirno zavetje otoka in v zalivu med koralnimi grebeni sredi dneva spustili sidro. Zlata, Nina in Robert so bili preveč utrujeni od valovite poti in so popoldne ostali na barki, jaz pa sem se vendarle odpravil na krajši sprehod po otoku in v skladu z običaji pri Johnu, poglavarju vasi, izprosil dovoljenje za pristanek in za obisk otoka. Ponoči so v zaliv prijadrali tudi Izraelci, ki jim vreme v zadnjem delu poti prav tako ni prizanašalo in jim je veter vzel nekaj blazin in opreme iz kokpita. < Vanuatu Nadaljevanje 28.12.2025 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
Ko je ugotavljal, koliko krompirja so mu ukradli, so ga brutalno pretepli Romi
Po napadu na Antona Čemažarja v ljubljanskih Klečah so včeraj na zatožno klop sedli brata Aleksander in Primož Strojan ter Stanko Železnik.
torek, 9. december
Miti o ogrevanju in prezračevanju: kaj v resnici drži? (VIDEO)
Energetski strokovnjak v podkastu razblinja mite o ogrevanju, prezračevanju, zatesnitvi oken in plesni ter ponuja praktične rešitve za toplejši, varčnejši dom.
VIDEO: Kako ogrevati pametno, ne drago: miti, ki vam praznijo denarnico (Bojan Žnidaršič)
Energetski strokovnjak v podkastu razblinja mite o ogrevanju, prezračevanju, zatesnitvi oken in nastanku plesni ter ponuja praktične rešitve za toplejši, varčnejši dom.
nedelja, 7. december
Najbolj mirne živce je na zadnjem postanku pokazal izkušeni Francoz Quentin Fillon Maillet, ki je na zadnjem postanku zadel vse strele in tako prišel do prestižne zmage. ÖSTERSUND – Najboljšemu slovenskemu biatloncu je na zasledovalni tekmi v Östersundu napredoval še večji skok kot pred tem Anamariji Lampič in je iz 49. mesta napredoval do 28. […] The post Fak navdušil: za kar 21 mest izboljšal izkupiček first appeared on NaDlani.si .
Slovenske rokometašice za konec izgubile proti Turkinjam
Slovenska ženska rokometna reprezentanca je na zadnji tekmi mednarodnega turnirja v Ankari izgubila proti Turčiji s 25:30 (14:14). Slovenija je v petek klonila proti Slovaški s 23:27, v soboto pa se je s Severno Makedonijo razšla z neodločenim izidom 23:23. Slovenija je v Turčiji nastopila brez Tjaše Stanko, Ane Abina, Nuše Fegic, Nataše Ljepoja in Maje Vojnovič.
sobota, 6. december
Prispevek razkriva premalo znano kronologijo nastanka DEMOS-a, od prvih dogovorov pri Ivanu Omanu do uradnega podpisa 4. decembra 1989. The post Ena od obletnic Demos-a je bil tudi 4. december appeared first on Slovenec .
četrtek, 4. december
Kako križarke zmanjšajo izpuste z oskrbo z obnovljivo elektriko
Križarjenja so simbol razkošnih počitnic a hkrati eden največjih virov onesnaževanja Njihov ogljični odtis je ogromen ladijski promet globalno prispeva približno 3 vseh izpustov toplogrednih plinov kar pomeni okrog 858 milijonov ton CO2 na leto več kot zračni Ena sama križarka med postankom v pristanišču porabi toliko goriva...
Plast peska ali kamenčkov v podstavku prepreči zastajanje vode in ustavi nastanek plesni pri sobnih rastlinah.
Ta običajen virus tesno povezan z nastankom astme
Raziskovalci so ugotovili, da je okužba z respiratornim sincicijskim virusom (RSV) v zgodnjem otroštvu povezana z astmo v otroštvu. The post Ta običajen virus tesno povezan z nastankom astme appeared first on Med.Over.Net .
sreda, 3. december
Na letošnjo zahvalno nedeljo je v župniji Rečica ob Savinji vse kar prekipevalo od hvaležnosti. Poleg darov, ki jih je obilno nasula narava, so se Bogu zahvaljevali tudi za uspešno končana obnovitvena dela na fasadi tamkajšnje župnijske cerkve sv. Kancijana. Po maši so se verniki zbrali pred cerkvijo, po kronološki predstavitvi del pa je zbrane nagovorila tudi županja Majda Potočnik, ki je poudarila pomen ohranjanja sakralnih objektov. Sledil je blagoslov, ki ga je ob stalnem diakonu Stanku Čeplaku podelil tamkajšnji župnik Vinko Čonč, seveda s prošnjo k Bogu, naj svojega blagoslova ne razlije le na sveže pobarvane zidove njihovega skupnega božjega templja, ampak na vse navzoče, da bodo kot občestvo radi vstopali v to cerkev, kjer jih vztrajno čaka in vabi srce življenja vsakega kristjana, Jezus. Po maši so nadaljevali prijetno druženje ob dobrotah, ki so jih pripravile skrbne gospodinje. Franjo Atelšek
torek, 2. december
Nemški vojski ukradli strelivo
Skoraj 20.000 nabojev za pištole in jurišne puške je med postankom na poti izginilo s tovornjaka.
Ansambel Prizma: V viski namočene orglice
Ladi Mljač, pevec skupine Prizma, ki je lani praznovala 50 let od nastanka, je pobrskal po spomihih in vabi na ljubljanski koncert, ki bo v soboto, 13. decembra.