Iskanje: takrat
torek, 11. november
Zamašen odtok? Ta domača mešanica ga očisti v 10 minutah – brez strupov in brez napora
Zamašen odtok je ena tistih neprijetnosti, ki nas vedno ujame nepripravljene – običajno ravno takrat, ko imamo najmanj časa in največ umazane posode. Odtok začne počasi goltati vodo, kmalu se v umivalniku nabere pena in neprijeten vonj, vi pa se znajdete v klasični dilemi: kupiti močno kemično čistilo, ki smrdi in pogosto poškoduje cevi, ali poklicati vodovodarja in pripraviti denarnico na mini finančni zlom. The post Zamašen odtok? Ta domača mešanica ga očisti v 10 minutah – brez strupov in brez napora appeared first on City Magazine .
Točno ob enajsti uri dopoldne, enajstega dne enajstega meseca leta 1918, je svet prvič po štirih letih tišine znova slišal sam sebe. Utišali so se topovi, prenehalo je pokanje pušk in človeštvo je po dolgih 1568 dneh prvič zadihalo v miru. Takrat sta Nemčija in antanta podpisali premirje, ki je pomenilo konec prve svetovne vojne, […] Objava 11. novembra 1918 ob 11. uri se je končala prva svetovna vojna se je pojavila na Vse za moj dan .
ponedeljek, 10. november
Ta izdelek iz Ikee je to sezono obnorel čisto vse, v prazničnem decembru bo šel za med, saj stane manj kot 15 evrov
Praznični čas se hitro bliža in takrat domovi zažarijo v novi preobleki. Marsikdo se že ozira po izdelkih, ki bodo polepšali dom - in v Ikei je mogoče dobiti nekaj lepega, uporabnega - pa tudi za malo denarja.
Nihče ne bi smel biti sam za božič: Macaulay Culkin se vrača kot Kevin iz filma Sam Doma
Božični čas je sinonim za toplino, družino in povezanost, a hkrati za mnoge tudi obdobje osamljenosti. Še zlasti starejši ljudje, ki živijo sami, takrat občutijo praznino, ki jo… The post Nihče ne bi smel biti sam za božič: Macaulay Culkin se vrača kot Kevin iz filma Sam Doma appeared first on Modna.si .
Evtanazija? Vprašanje za srednji vek, ne za civilizirano družbo
V času srednjega veka so ljudje umirali v agoniji, ker ni bilo sredstev za lajšanje bolečine. Takrat bi razprava o evtanaziji morda imela mesto. Danes pa živimo v 21. stoletju, kjer medicina ponuja anestetike, protibolečinska zdravila in p...
Festival slovenskega šansona 2025: Katera bo najlepša skladba?
Festival slovenskega šansona ima na Prvem programu Radia Slovenija dolgo zgodovino. Po desetletni prekinitvi je leta 2023 začel pisati novo poglavje in javnosti predstavil izbrane šansone nove generacije. Letos so slovenski glasbenice in glasbeniki na objavljeni razpis poslali 57 novih skladb, med katerimi je strokovna komisija v sestavi Vita Mavrič, Rudi Pančur in Goran Dekleva izbrala enajst šansonov, ki se tokrat predstavljajo na festivalskem odru. Sledi sklepno dejanje Dva koncerta Festivala slovenskega šansona sta že izzvenela. Tomaž Hostnik in Matija Krečič sta 26. oktobra s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v studiu 26 Radia Slovenija predstavila svoj tretji album Domovini, retrospektivni koncert La Vita è bella pa je v razprodani Linhartovi dvorani Cankarjevega doma 4. novembra ob stoječih ovacijah izvedla Vita Mavrič. Tretje dejanje festivala prinaša 16. novembra tekmovalni večer, na katerem se bo 11 letošnjih izbranih šansonov potegovalo za naziv slovenski šanson 2025. [caption id="attachment_38130" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Leta 2023 je slavil Tomaž Hostnik (Dekle iz zlatih sanj).[/caption] Na tekmovalnem odru se bodo predstavili: 1. Matjaž Romih – Hohštapler 2. Café Noisette – Soška 3. Ana Mezgec in Nakána – Parkiram 4. Saša Lešnjek – Avtobus št. 6 5. Nina Virant – Vedno je pa tvoje lice 6. Urška Bergant – Zlati časi 7. Ana Maria Mitić – Oda vodovodarju 8. Žigan Krajnčan – Zrcalo 9. Nuša Ofentavšek – Zdaj je čas za naju dva 10. Primož Vidovič – Kruha in iger 11. Jure Ivanušič & Nordunk – Zrcalo družbe Tričlanska strokovna komisija bo na prireditvi podelila štiri nagrade: nagrado za najboljše besedilo, nagrado za najboljšo glasbo, nagrado za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca in veliko nagrado slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti. Festival slovenskega šansona Predstavitev tekmovalcev Jure Ivanušič & NORDunk Jure Ivanušič je vsestranski umetnik – igralec, režiser, scenarist, glasbenik in šansonjer. Odigral je več glavnih vlog v slovenskih filmih ter več kot 60 gledaliških vlog. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Borštnikovo nagrado, nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije, nagrado Franeta Milčinskega - Ježka ter nagrado občinstva na Festivalu slovenskega filma. Že od leta 1997 ga spremlja zasedba NORDunk, s katero se tudi letos predstavlja na Festivalu slovenskega šansona; v njej delujejo harmonikar Tomaž Marčič, saksofonist Bojan Logar, kitarist Simon Šimat, basist Gregor Antauer in klaviaturist Andrej Antauer ter tolkalec Martin Rošer. [caption id="attachment_17329" align="alignnone" width="845"][media-credit name="Foto: Sandi Fišer" align="none" width="845"] [/media-credit] Jure Ivanušič[/caption] Tekmovalni večer Festivala slovenskega šansona 2025 bo v nedeljo, 16. novembra 2025, ob 20.00 v Domu kulture Velenje, spremljate ga lahko v neposrednem avdio- in videoprenosu na Prvem programu Radia Slovenija, na Radiu Koper in Radiu Maribor. Primož Vidovič Primož Vidovič je kantavtor in filozof, eden vidnejših slovenskih šansonjerjev in interpret popevk ter džezovskih standardov. Za avtorsko glasbo, v kateri duhovito odslikava usode in zablode današnjosti, je prejel številne nagrade. Literarna besedila, zasoljena z dovtipi in aluzijami, in kabaretsko teatralnost pospremi z eklektično glasbo, v kateri se prelivajo ljudski melosi z vseh koncev sveta, od tanga in džeza pa do sevdaha in fada. Na Festivalu slovenskega šansona se predstavlja z zasedbo, v kateri delujejo harmonikar Matjaž Balažič, lutnjar in kitarist Timi Krajnc, tolkalist in pevec Niko Kostanjevec ter pevca Samo in Janez Ivačič. Saša Lešnjek Saša Lešnjek je diplomantka džezovskega petja na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, svojo glasbeno pot pa nadaljuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Širša javnost jo je spoznala v vlogi Sandy v muzikalu Briljantina. Leta 2021 je na festivalu Melodije morja in sonca prejela nagrado Danila Kocjančiča za najobetavnejšo avtorico. Redno nastopa z Big Bandom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter je aktivna na področju sinhronizacije. Letos se prvič podaja tudi v šansonjerske vode, ob tem jo spremljajo Bratje Poljanec, Luka za vibrafonom, Nejc na harmoniki, Jon na kontrabasu, pridružuje se jim še klarinetist Tomaž Zevnik. [caption id="attachment_36784" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Saša Lešnjek[/caption] Dogodek bosta povezovala Višnja Fičor in Igor Velše, pod scenarij se je podpisal Ambrož Kvartič. Café Noisette Café Noisette sestavljajo vokalistka Kaya Tokuhisa, pianist Rok Lopatič in harmonikar Žiga Vehovec. Posamezno delujejo v različnih glasbenih okoljih, druži pa jih ljubezen do igranja šansonov, ki jih interpretirajo v francoskem, slovenskem in italijanskem jeziku, sem in tja pa se podajo tudi na izlet v druge glasbene svetove. Poleg znanih napevov njihov repertoar zajema tudi širok nabor avtorskih skladb izpod peresa Barbare Kobal. Besedila se dotikajo najrazličnejših tematik, za katere je značilna izrazita atmosfera, ki poslušalcu naslika kontrastne podobe in v njem vzbudi barvito paleto občutkov: od melanholije somračnega jesenskega večera do vedrine z dežjem opranega poletnega neba. Ana Maria Mitić Ana Maria Mitić je končala študij klavirja in glasbene teorije na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, vendar jo javnost bolj pozna kot televizijsko voditeljico in igralko. »Če bi obstajalo polje, kjer lahko združim vse svoje ljubezni, klavir, globoko besedno izpoved, oder, iskrena čustva in improvizacijo, potem to ni nič drugega kot šanson,« pravi sama, to pa potrjuje tudi njen nastop na Festivalu slovenskega šansona 2023, na katerem je občinstvo navdušila s svojo avtorsko pesmijo V našem belem hodniku. Pri ustvarjanju se ji pridružujeta Žiga Vehovec s harmoniko in Ilj Pušnik s kontrabasom, njihov trio pa najraje ponese šansone do poslušalcev z avtoričino unikatno povezovalno spremljavo. [caption id="attachment_47225" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Klemen Mramor" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ana Maria Mitić[/caption] Na festivalski razpis je prispelo 57 prijavljenih skladb, na koncu so jih izbrali enajst. Nina Virant - VIRA Nina Virant s svojim vsestranskim umetniškim izrazom že vrsto let z eno nogo na domačih tleh, z drugo na Nizozemskem deluje na številnih področjih, od raziskovanja glasbenega izročila predvsem slovanskih kultur, popa, džeza, vse do eksperimentalnih žanrov, progresivne glasbe in sodobnega gledališča. Poleg avtorskega opusa kot vokalistka, klaviaturistka in soavtorica sodeluje s številnimi domačimi in evropskimi glasbeniki. VIRA je umetničin zvočni izraz, v katerem se ji pri performansih v živo pridružuje pianistka in oblikovalka sintetizatorskih zvokov Mojca Zupančič. Na Festivalu slovenskega šansona jo spremljata še spremljevalni vokalistki Sonia Melocco in Lea Teraž. Matjaž Romih Matjaž Romih je radijski napovedovalec in glasbenik. Je član zasedbe BosaZnova, ki jo je leta 2014 soustanovil s svojo partnerko Vanjo Romih. Širši javnosti sta se predstavila leta 2022 s skladbo Želje na festivalu Melodije morja in sonca, kjer sta nastopila tudi leto pozneje s skladbo Običajen par, za katero je Matjaž prejel nagrado za najboljše besedilo. Kot kantavtor je zmagal leta 2005 na Festivalu slovenskega šansona s skladbo Dama reklama v absolutni kategoriji in osvojil prvo nagrado – snemanje albuma. Leto pozneje je pri ZKP RTV Slovenija izdal svoj prvi in edini album z naslovom Novice iz Slovenije, na katerem je poleg omenjene zmagovalne Dame reklame še 10 skladb. [caption id="attachment_30816" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] BosaZnova na odru MMS 2022.[/caption] Šanson je glasbeni žanr, ki izvira iz Francije in se osredotoča na pripovedovanje zgodbe skozi besedilo, pogosto z lirskim, čustvenim ali melanholičnim tonom. V ospredju so besedila, ki izražajo osebne občutke, ljubezenske zgodbe, vsakdanje življenje ali družbene refleksije, spremlja pa jih preprosta, a izrazita melodija. Gre za intimno, skoraj poetično obliko pevskega izraza, kjer je interpretacija pevca ključna za prenos čustev poslušalcu. Urška Bergant Urška Bergant je pevka, violinistka in avtorica glasbe, njene avtorske pesmi pa so dolga leta potrpežljivo čakale na pravi trenutek, da se rodijo. Ta trenutek je naposled prišel pred dobrim letom. Njene skladbe, prežete z iskrenostjo in globino, nežno, a jasno zrcalijo svet, v katerem živimo, ter ponujajo poti, ki vodijo k spremembi. Na Festivalu slovenskega šansona se predstavlja s pesmijo Zlati časi. Na odru jo spremljajo kitarist Dino Šemsudin Džopa, profesor harmonike Miha Pinterič ter džezovski kontrabasist Jure Bergant. Žigan Krajnčan Žigan Krajnčan je glasbenik, koreograf, performer in avtor, ki svojo umetnost gradi na prepletu giba, glasu in besede. V svojih projektih združuje pesem, ritem in telesnost ter ustvarja samosvoj izraz, prepoznaven na slovenskih in tujih odrih. Njegov umetniški svet pogosto sooblikuje brat Kristijan Krajnčan, vrhunski violončelist, bobnar, skladatelj in producent, s katerim ustvarjata izjemno uigran in čustveno prefinjen tandem. Na Festivalu slovenskega šansona predstavljata skladbo Zrcalo, ki jo izvajata skupaj – Žigan na vokalu in kitari, Kristijan na violončelu. [caption id="attachment_42886" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Žigan Krajnčan[/caption] Festivalski večer bo med drugim zaokrožila podelitev nagrade Franeta Milčinskega - Ježka. Ana Mezgec in Nakána Ana Mezgec z zasedbo Nakána svojo večplastno poezijo prepleta z nepredvidljivimi kosi harmonskega gradiva in ritmičnih vzorcev. Nakáno odlikujeta unikaten zvok in energija izvrstne zasedbe, za kar poskrbijo Leon Firšt za klavirjem, Jošt Lampret na basu, Gašper Peršl na bobnih, Tilen Stepišnik na kitari ter Danijel Bogataj na violini in spremljevalnem vokalu; vsi skupaj glasbeni izraz spretno ovijejo v posebno oblikovan plašč, ki Anin vokal in violino povezuje v skladno celoto. Uglašeni Jedro zasedbe Uglašeni sestavljata klaviaturist, skladatelj in aranžer Matevž Goršič ter pisec besedil in vokalist Mihael Lajlar. Lajlar je do danes izdal tri pesniške zbirke, glasbeno pa ustvarja z vzdevkom Edenon. Oba avtorja sicer sodelujeta tudi pri ustvarjanju pesmi za otroke in mlade. Do danes sta izdala zbirko pesmi HALO?! Na preteklem Festivalu slovenskega šansona 2023 sta nastopila s skladbo Barve ulic, tokrat pa se vračata z zasedbo, ki jo sestavljajo vokalistka Nuša Ofentavšek, basist Dušan Kneževič, kitarist Rok Lajlar in bobnar Urban Krč. Sklepni festivalski večer bo potekal v koprodukciji s Festivalom Velenje, saj novembra Dom kulture Velenje praznuje 65. obletnico nastanka, kar zaznamujejo številni dogodki. Dom kulture Velenje je stičišče kulturnega življenja, ena osrednjih zgradb sodobnega Velenja in objekt modernizma pod spomeniškim varstvom. Svečano odprtje doma je bilo 29. novembra 1960, takrat se je tudi uradno končala dvoletna gradnja tega izjemnega kulturnega hrama. The post Festival slovenskega šansona 2025: Katera bo najlepša skladba? appeared first on Evrovizija.com .
V Španiji vse manj ljudi je kruh
Kruh v Španiji je začel v šestdesetih letih prejšnjega stoletja drastično izginjati s prodajalnih polic, od takrat pa je dnevno nakupovanje kruha post
Aleš Musar: Če sem prepričal enega moškega, sem naredil ogromno #Spotkast
Aleš Musar, mož predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar, je v tokratnem Siolovem podkastu prvič iskreno spregovoril o svoji izkušnji z rakom na prostati in o operaciji, ki jo je pred kratkim uspešno prestal. Odločitev, da o tako osebni temi, ki je za marsikaterega moškega še vedno tabu, spregovori javno, ni bila samoumevna – kot pravi, je želel spodbuditi moške, naj ne odlašajo s preventivnimi pregledi in naj poskrbijo za svoje zdravje. "Avto vsako leto peljemo na tehnični pregled. Tudi sebe bi morali," je poudaril. Razkril je, kako je sprejel diagnozo in zdravljenje, kako je takrat razmišljal o življenju in zakaj med pogovorom ni nosil poročnega prstana. Odkrito je priznal tudi, kaj ga je pri raku prostate najbolj pretreslo.
nedelja, 9. november
Ni čudno, da so ji že takrat nadeli naziv "seks bomba" ...
Steve Jobs in njegova zadnja življenjska bitka: genij verjel intuiciji, a ne znanosti
Ko je Steve Jobs, človek, ki je spremenil svet tehnologije, izvedel, da ima raka trebušne slinavke, je verjel, da bo zmagal tako kot vedno. Po svoje. Z zaupanjem v intuicijo, meditacijo in naravne metode. A takrat se njegov genialni um ni mogel ubran
Steve Jobs in njegova zadnja življenjska bitka: genij verjel intuiciji, a ne znanosti
Ko je Steve Jobs, človek, ki je spremenil svet tehnologije, izvedel, da ima raka trebušne slinavke, je verjel, da bo zmagal tako kot vedno. Po svoje. Z zaupanjem v intuicijo, meditacijo in naravne metode. A takrat se njegov genialni um ni mogel ubraniti pred neizprosno močjo bolezni. Odločitev, da zavrne operacijo, ga je po mnenju zdravnikov stala življenja in postala ena najpretresljivejših zgodb.
Ko je Luka Dončić stopil med nesmrtnike
27. januar 2024 si bo slovenski košarkarski zvezdnik Luka Dončić za vselej zapomnil. Pričaral je namreč predstavo, o kateri je govoril ves košarkarski svet. Atlanta Hawks, proti kateremu je igral tudi v noči na nedeljo, so bili tisti klub, ki je takrat dodobra spoznal njegovo veličino. Natresel jim je neverjetnih 73 točk, kar je četrti najboljši dosežek vseh časov lige NBA. V karieri, ki jo je v ligi NBA začel tlakovati leta 2018, je prikazal že ogromno vrhunskih predstav, ki so postale mejnik v njegovi zgodbi.
sobota, 8. november
Nada Zajc, ki je dvakrat že sodelovala v šovu Ljubezen po domače, ima zelo znano in lepo hčerko … Nado Zajc so gledalci spoznali v prejšnji sezoni šova Ljubezen po domače. Nada je takrat, tri leta nazaj, za 24ur.com razkrila, da si je enostavno zaželela, da bi sodelovala. »Jaz sem to tako hitro naredila, da […]
Marcel Hirscher znova prestavil vrnitev
Smučarski zvezdnik Marcel Hirscher, ki si je decembra lani strgal križne vezi, je vrnitev na tekme sprva načrtoval na uvodnem oktobrskem veleslalomu sezone na ledeniku Rettenbach, a še ni bil pripravljen na napore, ki jih prinaša svetovni pokal. Takrat je vrnitev preložil na sredino novembra, a tudi za slalom v Leviju še ne bo nared.
Slovenska glasbena skupina pripravlja spektakel s tujim gostom, ki je obnorel mlado in staro
Slovenski bend Joker Out, ki je v zadnjih nekaj letih postal prava glasbena senzacija, bo prihodnje leto praznoval pomemben mejnik – 10. obletnico obstoja. Čeprav se zdi, da so se pojavili čez noč, predvsem po izjemno odmevnem nastopu na Evroviziji, so fantje svojo pot začeli že pred desetletjem in od takrat neprekinjeno gradijo svojo zgodbo. […] Slovenska glasbena skupina pripravlja spektakel s tujim gostom, ki je obnorel mlado in staro was first posted on 8 novembra, 2025 at 2:00 pop.
VESNA PINTER STOJNIĆ: O plesu in prvinskih občutkih, ki jih ne more ustvariti razum, temveč telo (INTERVJU)
Vesno Pinter Stojnić ples spremlja že od otroštva, ko jo je mama pri petih letih vpisala v plesno skupino v Kulturnem domu Izola. Od takrat je ostal njen zvesti sopotnik in način izražanja, ki ga je skozi desetletja nadgrajevala kot...
Dan Podjed: Svet je bistveno boljši, kot je videti na zaslonih
"Šala, ki mi jo na mojo pobudo pove z umetno inteligenco ustvarjena sogovornica Maja, je bedna, predvsem zaradi politične korektnosti. A ko bodo strojne rešitve začele govoriti dobre šale, takrat smo res pečeni," opozarja antropolog Dan Podjed, s kom
Dan Podjed: Svet je bistveno boljši, kot je videti na zaslonih
"Šala, ki mi jo na mojo pobudo pove z umetno inteligenco ustvarjena sogovornica Maja, je bedna, predvsem zaradi politične korektnosti. A ko bodo strojne rešitve začele govoriti dobre šale, takrat smo res pečeni," opozarja antropolog Dan Podjed, s komer smo se pogovarjali o pasteh, predvsem pa izzivih in strahovih, ki jih prinaša umetna inteligenca. Ne glede na to, da se njena uporaba širi s svetlobno hitrostjo. Ko se mladi danes pogovarjajo o svojih strahovih, v ospredju ni več le, ali bodo dobili zaposlitev, si lahko zagotovili streho nad glavo in podobno. Bolj se sprašujejo o smislu današnjega učenja in študija, kakšen študij izbrati in ali ga sploh izbrati, če pa bo v nekaj letih vse prevzela umetna inteligenca. Po eni strani vsakodnevna nenehna povezanost s tehnologijo, takojšnje ponotranjenje tehnoloških novosti, po drugi strani pa pri tem mladi doživljajo stisko. Kaj se dogaja?
Odraščal v letih, ko so imeli alpinisti in gorski reševalci mitski status. In je to postal še sam.
"Pogledal sem skozi tisto lino: čudovito nebo, bele stene! Res je bilo magično in to te res prevzame," se svojega prvega pogleda na Triglav spominja Tomaž Žganjar, alpinist, gorski reševalec, glasbenik in pisatelj. Ko so bili na prelomu v 80. leta časopisi polni dosežkov slovenskih alpinistov, ga je potegnilo v stene, v plezanje. Takrat so imeli mitski status tudi gorski reševalci. "To pač fant opazuje in si misli: vav, kdaj bomo mi tako dobri, kdaj se bomo mi tako po hribih sprehajali kot po dnevni sobi?!"
Vnetje je naravni obrambni mehanizem telesa, ki pomaga pri celjenju poškodb in boju proti okužbam. Težava nastane, ko vnetje postane kronično – takrat lahko prispeva k razvoju bolezni, kot so srčno-žilne težave, artritis, diabetes in celo rak.