Iskanje: voda
petek, 12. december
Življenje potrebuje smisel, smer, upanje. Upanje deluje kot globoka sila, s pomočjo katere nadaljujemo pot v težavah, se ne predamo v utrujenosti potovanja, smo prepričani, da nas življenjsko romanje vodi domov. Brez upanja življenje utegne postati oklepaj med dvema večnima nočema, kratek premor med tem, kar je bilo pred našim bivanjem na svetu, in kar bo po njem. Upati v življenje pomeni vnaprej okušati cilj, imeti za gotovo to, česar še ne vidimo in česar se še ne dotikamo, zaupati in se izročati ljubezni Očeta, ki nas je ustvaril, ker nas je hotel z ljubeznijo in hoče, da smo srečni. V svetu vlada razširjena bolezen: pomanjkanje zaupanja v življenje. Kot da bi se vdali v slabo usodo, v odpoved. (…) Zato je pogum, da živimo in porojevamo življenje, da pričujemo, da je Bog v najvišji stopnji ljubitelj življenja, kot trdi knjiga Modrosti (11,26), še toliko bolj nujen.
papež Leon XIV. med splošno avdienco 26. novembra
četrtek, 11. december
»Če bi bili Pričevalci in Spomini največja težava, potem na TV Slovenija ne bi bilo težav«
Izkušena novinarka in urednica Ksenija Horvat je verjetno najbolj znana kot voditeljica oddaje Intervju na TV Slovenija. A to že nekaj časa ni več, od oktobra 2023 je direktorica TV Slovenija. Vodi nacionalno televizijsko hišo, ki je vseskozi tarča političnih interesov, medij, katerega organizacijska struktura je preživeta, javni zavod, ki zaradi različnih vzrokov komajda opravlja naloge posebnega kulturnega in...
Mestna občina Velenje bo v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije še ta teden začela sanacijo poškodovanega spomenika Josipa Broza Tita. Kip je bil prejšnji teden namerno oskrunjen, dejanje pa je po besedah občine nedopusten poseg v kulturno dediščino. Obnova pod strokovnim nadzorom Vsi posegi bodo izvedeni v skladu z navodili celjske enote […] The post Titov spomenik v Velenju bodo obnovili še ta teden appeared first on Lokalec.si .
Pri Dermolu bodo varili glavo kipu diktatorja Tita, ki je vodil predhodnico njegove stranke SD
Miroslav Pačnik, ki je v Velenju iz kipa komunističnega diktatorja Josipa Broza Tita odstranil glavo, je domače in tuje medije pozval, da se udeležijo “veličastnega” dogodka, ko nameravajo na velikanski bronast kip iz časov komunizma nekdanjemu do...
Celjani so pripravljeni na obračun proti Rijeki, ki jo vodi bivši trener Olimpije Victor Sanchez. Bodo Riera in njegovi varovanci vknjižili že četrto zmago v ligaški fazi?
Mestna občina Velenje bo še ta teden v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije sanirala spomenik Josipa Broza Tita, ki ga je prejšnji teden oskrunil 49-letni domačin, so sporočili iz občine. Ob tem so znova ostro obsodili namerno poškodovanje kipa, saj gre za kaznivo dejanje in nedopusten poseg v kulturno dediščino. Kip bodo [...] The post (VIDEO) Svoboda “na polno” nad Miroslava Pačnika zaradi “napada na kip Tita” appeared first on Strogo Zaupno .
Družina s Prevalj, ki jim je voda avgusta 2023 odnesla vse, se je vselila v novo hišo
Družina Fužir s Prevalj na Koroškem, ki jim je v strahovitih poplavah deroča reka Meža avgusta 2023 v nekaj minutah popolnoma uničila dom, se je po slabih dveh letih in pol vselila v novo hišo.
Nova ravnateljica Osnovne šole Toneta Pavčka je svojo učiteljsko pot začela leta 2001 v Semiču, od leta 2015 pa je pomemben del mirnopeške šolske skupnosti. Znanje je nadgrajevala z delom v razredu. MIRNA PEČ – Svet zavoda Osnovne šole Toneta Pavčka je včeraj, 10. 12. 2025, sprejel sklep o zaključku postopka imenovanja ravnatelja. »Svet je […] The post Na dolenjski šoli bodo dobili novo ravnateljico first appeared on NaDlani.si .
Aleš Hadalin: Problem je, kaj imaš v glavi
Ob smrti pevca znova objavljamo intervju z njim. Govori o otroštvu v zavodu za slepe in slabovidne ter seveda različnih plateh svojega ustvarjanja.
"Gore se spreminjajo in spoštujmo jih take, kot so"
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2003 11. december razglasila za mednarodni dan gora in vse od takrat ga obeležujemo po vsem svetu. Planinska zveza Slovenije (PZS) vsako leto pripravi poslanico ob tem dnevu, tema katerega je letos: Za vodo, hrano in preživetje v gorah in drugod so pomembni ledeniki. Avtor letošnje poslanice je podpredsednik PZS Martin Šolar. Njegov zapis objavljamo v celoti.
CIVILNI NADZORNIKI DRUGEGA TIRA: Zamude in podražitve projekta; določenih podatkov o porabi denarja ne dobijo
Projekt izgradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper se vodi dobro, vendar določeni zadržki ostajajo, ocenjujejo člani projektnega sveta za civilni nadzor. Med drugim opozarjajo na zamude in podražitve projekta, urediti je treba...
Priznanje za Divje babe, park postal kulturni spomenik državnega pomena
Upravljavec spomenika bo za zdaj še zavod za turizem Cerkno. Ogled jame bo še naprej možen s strokovno usposobljenimi vodniki.
Samodejno parkiranje ... naravnost v vodo! (VIDEO)
Kot že mnogokrat: napredna tehnologija in voda ne gresta vedno dobro skupaj.
Vrtnarji vam to skrivajo: domače gnojilo iz mleka, ki rastline zaščiti in oživi v nekaj dneh
Ste že kdaj naleteli na nasvet, ki je na prvi pogled videti čuden, morda celo skoraj preveč preprost, da bi deloval? Nekateri vrtnarji ga omenjajo z rahlim nasmeškom, drugi z navdušenjem, vsi pa se čudijo, kako močno - omače gnojilo iz mleka in vode - lahko vpliva na korenine in videz rastlin. The post Vrtnarji vam to skrivajo: domače gnojilo iz mleka, ki rastline zaščiti in oživi v nekaj dneh appeared first on City Magazine .
V osrčju Kopra je svoja vrata odprla že tretja letošnja pop-up trgovina, katero upravlja Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper. Po uspešnih preteklih projektih bo prostor na Kidričevi ulici 4, le korak od Titovega trga, vse do 28. februarja 2026 tokrat preplavila ustvarjalna energija blagovne znamke OsèRosè, pod katero delujeta sestri Maja in Petra The post OsèRosè v Koper prinaša umetniško modo in brezčasno eleganco appeared first on e-Kopercapodistria .
V Velenju razvili mestni darilni bon Velenje VABI
V Velenju so ravno v času prazničnega obdarovanja razvili nov produkt: mestni darilni bon Velenje VABI. Gre za zanimivo in drugačno darilo, s katerim kupci lahko podprejo lokalno gospodarstvo in javne zavode v mestnem središču. V projekt so se namreč vključili tako javni zavodi kot ponudniki iz mestnega jedra. Bon bo tako mogoče unovčiti na Bazenu Velenje, Zavodu […] Prispevek V Velenju razvili mestni darilni bon Velenje VABI je bil objavljen na Novice.si .
Slovenski avtomobilski trg 2025 razkriva zmagovalce: Volkswagen z 15,5 % tržnim deležem prepričljivo vodi. The post Razkrivamo – To so najbolj priljubljene avtomobilske znamke med slovenskimi kupci first appeared on NaDlani.si .
V torek zvečer smo prijadrali do otoka Nendo na Salomonovih otokih. V temi si nisem upal iskati poti skozi ozke prelive med otoki in koralnimi grebeni, saj navtične karte tukaj niso zelo natančne. Zaspan sem bil, zato sem se odločil, da bomo do jutra počakali kar na morju v zavetrju otoka, ne da bi sidrali. Zavil sem k otoku in pospravil jadra. Med pospravljanjem jader pa sem se dovolj zbudil, da sem si premislil glede nočnega postanka. Zagnal sem motor in naredili smo še dvourni krog okoli otoka Malo, da smo prišli na sever Nenda, od koder je veliko bolj preprost vstop v zaliv pri Lati. Lata je glavno mestece vzhodnih Salomonovih otokov in eno od petih pomorskih vstopnih točk za vstop v državo z jadrnico. Ponoči smo sidro spustili na vzhodni strani zaliva v mirnem zalivčku nasproti Late. Dopoldne smo v skladu z dogovorom dobili obisk prijaznih uradnikov carine in imigracije. V eni uri smo opravili vstopne formalnosti, le carinskih dokumentov še nisem dobil in mi je carinik obljubil, da mi jih bo poslal po elektronski pošti. Popoldne nas je ravnateljica Hilda povabila na ogled svoje srednje tehniške šole in dijaškega naselja, ki je postavljeno nad zalivčkom, kjer smo sidrali. Preostanek dneva smo namenili sprehodu in teku po z bujnim gozdom poraščeni okolici. Na ta konec zaliva je še pred nekaj leti vodila cesta, potem pa je narasla reka pred leti podrla most, po cesti so se nehali voziti avti in cesto si je spet prisvojila džungla. Po nekdanji cesti zdaj med grmovjem in drevesi vodi le še ozka stezica, po kateri otroci iz okoliških vasi hodijo v šolo. Zvečer smo na barki pogostili ravnateljičino družino, ki je s kanujem prišla na obisk in so nam zaželeli dobrodošlico ter s seboj prinesli cvetje in zelenjavo. V četrtek smo šli z našim gumenjakom na izlet čez zaliv do glavnega naselja Lata in se po peščeni cesti polni velikih luž sprehodili po mestecu s skromnimi hiškami. Spet lahko napišem, da imajo skoraj vse, kar imajo veliki, le da so banka, pošta, trgovine, bolnišnica, policija … v skromnih, majhnih hiškah ali kontejnerjih. Le nogometno igrišče imajo v velikosti, kot smo ga navajeni pri nas. Imajo tudi letališče, smučarske skakalnice pa na otoku nismo videli. Popoldne smo se želeli vrniti čez zaliv proti Skokici, pa nas je v pristanišču pričakal okrepljen veter, ki je dvignil metrske bele valove, čez katere bi postala plovba z malim gumenjakom in štirimi ljudmi na krovu kar huda pustolovščina. Robert, Nina in Zlata so se zato na obali raje dogovorili z enim od domačinov, da jih je 3 milje čez zaliv odpeljal z ribiškim čolnom. Z našim gumenjakom je bila plovba čez valove z le eno osebo na čolnu še vedno živahna, a veliko hitrejša in bolj suha, kot bi bila s kompletno posadko. V zalivčku so se nam na katamaranu pridružili izraelski jadralci, s katerimi smo se srečali na Vanuatuju in si potem preko mailov izmenjevali informacije o formalnostih in sidriščih na poti. Z Zlato sva se odzvala povabilu na pijačo. Pogovarjali smo se sicer večinoma o jadranju, a se nisem mogel premagati in sem jih povprašal po njihovem mnenju o vojnah, ki jih ima Izrael s Palestinci in drugimi državami v okolici. Njihov pogled na problematiko je popolnoma drugačen kot naš in Izraelci zdaj samo osvobajajo ozemlja, ki naj bi bila nekoč že njihova in so jih v preteklih stoletjih zasedli muslimani. Še posebej ostra ali divja je bila žena enega od jadralcev, ki bi pobila kar vse v bližnji in daljni okolici Izraela. Mož jo je miril, a brez uspeha. Jezna je bila, ker so bila zaradi izmenjave raket med Izraelom in Iranom zaprta letališča v Izraelu in je morala zato podaljšati obisk na jadrnici in v nedogled prestaviti vrnitev z letalom domov. Izraelci so s katamaranom na poti okoli sveta, na zadnjem delu pa jih pot med otoki vodi skozi pretežno muslimanske države, zato se na poti proti Izraelu verjetno ne bodo veliko ustavljali. V petek smo skupaj z Izraelci navsezgodaj odjadrali proti zahodu, proti 210 milj oddaljenemu otoku Santa Ana. Vzhodnika smo imeli med 15 in 25 vozli in lepo smo metuljčkali z vetrom in se guncali po dvometrskih valovih. Pričakoval sem, da bodo Izraelci na katamaranu s krmnim vetrom vsaj toliko hitri kot mi, a so jadrali počasneje in smo jih popoldne izgubili za obzorjem. Ponoči smo prijadrali do neviht, ki so vseskozi razsvetljevale nebo okoli nas, a so bile dovolj daleč od nas, da nas niso motile pri jadranju. Le veter so preusmerjale vsaka malo po svoje od severovzhoda do jugovzhoda in temu sem prilagajal tudi našo smer jadranja. Proti jutru pa je vreme začelo divjati in je krepko skočilo iz okvirov, ki so jih obetale vremenske napovedi. Divje plohe in nevihte so se spravile nad nas in okrepile veter nad 30 vozlov. Avtopilot se je vse pogosteje izklapljal. Zamujal sem s krajšanjem jader, a mi je na koncu vendarle nekako uspelo pospraviti glavno jadro z jambora, ne da bi se strgalo na križih. Nastradal je le radarski odbojnik, ki ga je s seboj odnesel viharni veter. Dopoldne se je veter med nevihtami okrepil nad 40 vozlov in jadrali smo le še s petino genove. Vseskozi je hudo lilo z neba, valovi so se dvignili na 4–5 metrov in avtopilot temu ni bil kos. Vse več sem moral krmariti ročno, zunaj na dežju. Krepko je deževalo, da se je videlo le nekaj deset metrov okoli barke, grmelo, bliskalo … Zadnjih 20 milj pred Santa Ano so se nevihte, ki so vseskozi prihajale od zadaj, še okrepile in sunki vetra so presegali 50 vozlov, zato sem do konca zvil genovo in zagnal motor. Itak smo že samo na jambor dosegali več kot 6 vozlov hitrosti, a krmarjenje med valovi je bilo s pomočjo motornega pogona vseeno lažje. Strah me je bilo, da bo viharni veter odtrgal platneno streho biminija nad kokpitom, a je na srečo zdržala. Pred Santa Ano se je izpela še zadnja nevihta, zavil sem v desno in iz velikih valov smo se umaknili v čudovito mirno zavetje otoka in v zalivu med koralnimi grebeni sredi dneva spustili sidro. Zlata, Nina in Robert so bili preveč utrujeni od valovite poti in so popoldne ostali na barki, jaz pa sem se vendarle odpravil na krajši sprehod po otoku in v skladu z običaji pri Johnu, poglavarju vasi, izprosil dovoljenje za pristanek in za obisk otoka. Ponoči so v zaliv prijadrali tudi Izraelci, ki jim vreme v zadnjem delu poti prav tako ni prizanašalo in jim je veter vzel nekaj blazin in opreme iz kokpita. < Vanuatu Nadaljevanje 28.12.2025 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
Če ima voda kupljena v plastenki takšen okus, je to znak za alarm, ni je dobro uživati
Proizvajalci morajo to preprečiti s tehničnimi ukrepi.
Saj ni res, pa je: kar zadeva Saro Štiglic, je pri Maljevcu vse supertajno, razen tega, da ona res obstaja
Ko se je pred dnevi, predvsem zaradi njenih zasebnih objav na družbenih omrežjih (zanimivo iskanje najemniškega stanovanja s pozirajočo fotografijo blondinke), izvedelo, da Sara Štiglic , definitivno ena od najbolj "zloglasnih" političnih aktivistk v državi, dela kot piarovka na ministrstvu za solidarno prihodnost , ki ga vodi Simon Maljevac ( Levica ), ni pa bilo to razvidno iz uradne spletne strani ministrstva (kar je precej nenavadno, saj, zakaj bi se tisti, ki skrbijo za odnose z javnostmi, skrivali pred javnostjo?!), smo - 26. novembra - na dotično ministrstvo poslali naslednja novinarska vprašanja: Spoštovani, zanima nas naslednje: - Ali držijo informacije, sicer razvidne s poslovnega portala LinkedIn (ne pa tudi na spletni strani MSP), da je Sara Štiglic sodelavka MSP na področju odnosov z javnostmi? - Če to drži, od kdaj sodeluje, na podlagi česa se je MSP odločilo za sodelovanje z gospodično Sašo Štiglic in kako je bila izbrana, kakšne so njene obveznosti oziroma pristojnosti, kakšna