Iskanje: andreja
torek, 18. november
To prinaša včeraj sprejeti Šutarjev zakon (SEZNAM)
Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oziroma t. i. Šutarjev zakon, ki ga je sprejel DZ po nujnem postopku, so poslanci med zakonodajnim postopkom dopolnjevali in spreminjali. STA objavlja posodobljeni seznam ključnih ukrepov, ki posegajo
V Kamniku poteka dvodnevno srečanje partnerjev projekta Dodana vrednost vode, ki združuje lokalne akcijske skupine iz Slovenije, Avstrije in Italije pri razvoju trajnostnih turističnih produktov, povezanih z vodnimi viri. Prvi dan udeleženci srečanja gostujejo v Termah Snovik, kjer poteka predstavitev projektnih aktivnosti, izmenjava dosedanjih izkušenj ter razprava o oblikovanju skupnih pristopov k trajnostnemu upravljanju naravnih vodnih […] The post V Kamniku srečanje partnerjev projekta Dodana vrednost vode appeared first on modre novice .
ponedeljek, 17. november
Krof, po češko »kobliha«, je v politični kulturi na Češkem sinonim za neideološki, hkrati pa socialno zapravljiv populizem, ki se po malem spogleduje tudi s krčenjem svobode, še posebej medijske. Mož, ki je nehote vpeljal ta pojem, se imenuje Andrej Babiš.
Med nagrajenci natečaja Huawei XMAGE tudi Slovenka Andreja Ravnak!
V Parizu je potekala svečana podelitev nagrad vsakoletnega fotografskega natečaja Huawei XMAGE, ki jo je spremljala otvoritev razstave z naslovom The World, You and Me. Med nagrajenci natečaja Huawei XMAGE tudi Slovenka Andreja Ravnak! objavljeno na Računalniške novice .
Na zaslišanju ministrske kandidatke prišlo do izpada Lene Grgurevič
V državnem zboru je danes potekalo zaslišanje dveh novih ministrskih kandidatov. Oba koalicijska kandidata sta prestala zaslišanje na matičnih odborih.
Andreja Kokalj, doslej sicer državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu, je že na samem zač...
Na uvodni tekmi sezone tudi Lindvik in Forfang
Konec tedna se bo v Lillehammerju na Norveškem začela nova sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih, na uvodni tekmi pa bosta nastopila tudi domača skakalca, ki sta bila marca vpletena v velik škandal s prirejanjem tekmovalnih dresov. Nov trener norveške reprezentance Rune Velta je namreč na seznam tekmovalcev uvrstil tudi Mariusa Lindvika in Johanna Andreja Forfanga.
Hrvaška: Ubitemu prostovoljcu iz Francije posmrtno podeljeno državljanstvo
Hrvaški premier Andrej Plenković je sporočil, da je v znak zahvale posmrtno podeljeno hrvaško državljanstvo Jean-Michelnicolieru, francoskemu prostovoljcu in heroju Vukovarja, ter njegovi materi Lyliani Fournier, ki živi na Hrvaškem.
Jean-Michel ...
Stavba Narodne in univerzitetne knjižnice nikogar ne pusti ravnodušnega – v opeki, kamnu in številnih simbolih se razkriva arhitektova pozornost do detajlov. Podobe v NUK-u nagovarjajo vsakega pozornega obiskovalca – in prav ta vizualni svet je izhodišče razstave, ki Jožeta Plečnika predstavlja kot grafičnega oblikovalca. Sporoča, da se njegova občutljivost za red, kompozicijo in simboliko ni izražala le v arhitekturi, temveč tudi v risbi, črki in tiskani podobi.
Arhitekt in publicist Andrej Hrausky je eden osrednjih poznavalcev slovenske arhitekture in Plečnikovega opusa. Kot dolgoletni vodja Arhitekturne galerije DESSA ter avtor številnih knjig in razstav o Jožetu Plečniku je s svojim delom pomembno prispeval k razumevanju njegove arhitekture. Tokrat se podpisuje pod razstavo FORMA PERENNIS: Jože Plečnik kot grafični oblikovalec, pripravljeno v sodelovanju z rokopisno zbirko in njenim skrbnikom mag. Marijanom Rupertom. Pridružili smo se strokovnemu vodenju po razstavi, po tem pa z...
Kandidatka za pravosodno ministrico Kokalj uspešno skozi sito matičnega odbora DZ
Kandidatka za ministrico za pravosodje Andreja Kokalj je uspešno prestala zaslišanje na matičnem odboru DZ za pravosodje. Kot je poudarila v predstavi
Nova ministrska kandidata sta se predstavila pred matičnimi odbori
Pred matičnimi odbori DZ sta se predstavila kandidata za notranjega ministra in pravosodno ministrico, Branko Zlobko oziroma Andreja Kokalj. Obema so prižgali zeleno luč.
DZ bo na današnji izredni seji po nujnem postopku obravnaval predlog t. i. Šutarjevega zakona, ki ga je matični odbor DZ v petek dopolnil in mu pritrdil. Še pred tem se bosta na matičnih odborih DZ predstavila kandidat za novega notranjega ministra Branko Zlobko in kandidatka za novo pravosodno ministrico Andreja Kokalj. Poslanci bodo na […] The post DZ bo obravnaval predlog Šutarjevega zakona appeared first on Lokalec.si .
Takšen je v resnici odnos med Trkajem in družino njegovo bivše
Da ima priljubljeni osebni trener in televizijska osebnost Andrej Milutinovič tako srečno zvezo, je zaslužen tudi bivši njegove drage!
Skrivnost nad Tošićevim Le Petit Cafejem in ljubljanska Rimska cesta under siege
Le Petit Cafe , bistro na Trgu francoske revolucije 4 , nedvomno sodi med najbolj znane (in privlačne) ljubljanske lokale, a tudi zato, ker je njegov lastnik Dragan Tošić , širši javnost poznan iz sodnega procesa Balkanski bojevnik - zaradi trgovanja z mamili in povezav s podzemljem bivše Jugoslavije . Prav tako je bilo nekaj časa razvpito eno od stanovanj nad tem lokalom, v lasti poslovneža Andreja Marčiča , med sago razvpitega ločevanja (leta 2021) od Eve Erjavec . No, pred nekaj meseci je v javnost prišla informacija (prvi jo je objavil avtor teh vrstic na svojem profilu X ), da se v Le Petit Cafeju dobivata ljubljanski župan Zoran Janković , ki je sicer precej povezan s Tošićem (nenazadnje, Janković je Tošića obiskal tudi v priporu), ter predsednik vlade in lider vladajoče Svobode Robert Golob , kar naj bi poleg posameznih Golobovih varnostnikov zmotilo tudi nekatere na policiji. Češ, gre za varnostni problem, saj ni ravno običajno, da premier neke države zahaja v lokale, ki se jih drži mafi
nedelja, 16. november
Pri Potrebuješevih je bilo veselo, razlog pa Andreja (FOTO)
Ob njenem prazniku se je zbrala vsa družina.
Ozadje menjav Golobovih ministrov Katičeve in Poklukarja
Po odstopu ministrov za pravosodje in za notranje zadeve Andreje Katič in Boštjana Poklukarja kandidata za njuna naslednika čaka potrjevanje v DZ. Ob zeleni luči bosta dosedanja državna sekretarka Andreja Kokalj in poslanec Svobode Branko Zlobko le nekaj
sobota, 15. november
Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši?
Na to vprašanje bodo poskusili odgovoriti na Festivalu slovenskega šansona 2025, ki se bo zgodil v nedeljo, 16. novembra, s pričetkom ob 20. uri. Žal neposrednega televizijskega prenosa ne bo, tako da se lahko s klikom tukaj pridružite neposrednem radijskem in video prenosu na spletni strani Prvega programa Radia Slovenija . Glasbeni večer, ki se bo odvijal v Domu kulture Velenje, bosta letos povezovala Igor Velše in Višnja Fičor. Edinstven festival Tik pred pričetkom tega edinstvenega festivala, skozi katerega skozi zgodbe spregovorijo šansoni, smo se pogovarjali tako z Andrejem Prezljem , ki je glasbeni urednik na Prvem programu Radia Slovenija in urednik letošnjega festivala kot tudi z Matejem Jevniškom , ki je urednik glasbenega in razvedrilnega uredništva na Radiu Slovenija. [caption id="attachment_47621" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Andrej Prezelj[/caption] Prvi program kot ambasador šansona Andrej, Slovenski šanson je festival z dolgo tradicijo in zelo posebnim značajem. Kako se danes, v času instantne pop kulture in hitrih digitalnih formatov, pripravlja festival, ki temelji na besedi, zgodbi in glasbeni interpretaciji? Drži. Začetki festivala segajo v leto 1984. To je bil še festival Jugoslovanskega šansona pod vodstvom Bojana Adamiča. Festival je nekako zamrl potem leta 1990. Na Prvem programu je prišlo do obuditve festivala nato leta 2001 in je potekal vse do leta 2013. Po desetletnem premoru pa smo se na Prvem programu Radia Slovenija odločili, da je čas za obuditev festivala – saj smo opazili, da kar veliko slovenskih glasbenikov ustvarja v duhu šansona. Tako smo leta 2023 na razpis prejeli kar 66 skladb, letos 57 skladb. Kar seveda pomeni, da je zvrst šansona še vedno relevantna hkrati pa festival odpira vrata mlajši generaciji slovenskih šansonjerjev. Kot glasbeni urednik Prvega programa Radia Slovenija imate edinstven vpogled v razvoj domače glasbene scene. Kje danes vidite šanson? Upam trditi, da je Prvi program nekakšen ambasador šansona – šansone lahko slišite v naših glasbenih izborih, šansonjerji nastopajo tudi v oddaji Prva vrsta, kolegica Teja Klobčar pogosto v oddaji Pesem v žepu naredi daljšo recenzijo albumov in pogovore s šansonjerji. Prvi program Radia Slovenija ima posebno poslanstvo – negovati slovensko besedo in glasbo. Kaj vam osebno pomeni, da se festival odvija prav pod okriljem radia, in kako se ekipa programsko in produkcijsko vključuje v ta proces? Radio je odličen medij za festival; radijski eter doseže tiste nekoliko starejše poslušalce, kot verjetno tudi poslušalke in poslušalce srednjih let, sploh tiste, ki se peljejo v avtomobilu, hkrati pa mlajši poslušalci izvejo informacije tudi preko naših socialnih medijev ali portala MMC. Kot urednik festivala imam prste povsod, saj je nujno, da ima en človek pregled vseh segmentov festivala tudi če katerega ne pokriva – tako sem zadolžen za komunikacijo z glasbeniki, organizacijo tonskih vaj, zbiram tehnične rajderje za našo produkcijsko ekipo, pišem sporočila za javnost, kakor tudi spremno besedilo za glasbeno izdajo šansonov. Sem tudi nekakšen vezni člen med glasbeniki in našo produkcijsko ekipo, če pride do kakršnih koli sprememb to seveda obvestim obe strani. Publika šansona je pogosto opisana kot zahtevna, zrela, a tudi hvaležna. Kako danes poslušalci sprejemajo tovrstne festivale in ali opažate, da se zanimanje za šanson med mlajšimi generacijami morda znova prebuja? Če sklepam po koncertu Hostnika in Krečiča, ki se je zgodil 25. oktobra, je bilo med poslušalci kar nekaj mladih obrazov. Ali bo veliko mladih na sklepnem večeru Festivala slovenskega šansona, nimam podatka. Vem, pa da karte za šanson kar hitro kopnijo, tako da pričakujem precej napolnjeno dvorano. [caption id="attachment_47622" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Matej Jevnišek[/caption] Sodobni trubadurji Matej, kot glasbeni urednik nosite pomemben del odgovornosti za umetniško in programsko podobo festivala. Kako ste se lotili izbora in koncepta – kaj je bil vaš glavni kriterij pri sestavljanju letošnjega programa? Glede na to, da je festival tekmovalnega značaja težko govorimo o konceptu, vsaj v začetkih. Koncept se pravzaprav izoblikuje kasneje, s prijavljenimi skladbami prek razpisa, nato izbora strokovne komisije in šele nato lahko začnemo govoriti o obrisih koncepta. Če govoriva o krovnem konceptu ozirom kriterijih, pa šanson že sam po sebi nastane kot pesniški »izbruh« v povezavi z glasbo. Besedilo je tisto, ki mora imeti umetniško vrednost. Seveda tudi muzika nosi svoj del te odgovornosti. Festival Slovenski šanson ima svojo tradicijo, a tudi svojo občinstvo, ki pričakuje presežek – tako v besedilu kot v interpretaciji. Kako težko je danes najti avtentične ustvarjalce, ki še znajo pripovedovati zgodbe skozi pesem? O tem bi lahko razglabljali zelo široko, od krize vrednot do individualizma in skorajda čustvene otopelosti sodobnega človeka. Šanson se mora roditi iz osebne izkušnje, iz krika, kritike, poteptanosti, krize … a vse to mora avtor občutiti na lastni koži. Zato da se izpove, da zadrhti njegova duša, se na odru da poslušalkam in poslušalcem. In nato mu verjamemo, ko se naježi koža, ko ga razumemo in se lahko poistovetimo z njegovo pripovedjo. Gre za sodobne trubadurje. In so, še vedno so med nami, kot boste lahko slišali in doživeli muziko na lastni koži. Z uredniškega vidika – kaj pomeni priprava takšnega festivala za Radio Slovenija? Predvsem v prvi vrsti izpolnjevanje poslanstva za nekomercialne in nišne vsebine. Šanson sam zase težko preživi nekje zunaj, naše poslušalstvo je v zadnjih letih malo zatavalo v nenavadne okuse in trivialnost. Ravno zato pa je tukaj javni servis nacionalnega medija, da kljub vsemu postavlja smernice in pokaže, da je tukaj še kaj drugega od enostavnih glasbenih in besednih vzorcev. Nacionalni medij ne sme nikoli pozabiti na svojo izobraževalno vlogo, ki sploh ni tako minorna. Že glasbeni uredniki nosimo pomembno nalogo v zadovoljevanju zelo širokih glasbenih okusov in moramo krmariti med željami in našo lastno estetiko. Verjemite, ni enostavno. Je pa tako, da če nacionalni medij ne bo poskrbel za otroško, mladinsko, ljudsko, zborovsko, glasbo pihalnih orkestrov in godb ter šanson, nihče ne bo. Kljub vsemu mi letno na terenu in v naših studiih posnamemo ter arhiviramo ogromno koncertov, ki se nato predvajajo v etru nacionalnega medija. Če mi tega ne naredimo, potem vseh teh glasbenih vsebin ni. Prav tako je s projekti, kot je Festival slovenskega šansona. So sicer velik organizacijski in finančni zalogaj a ravno za to smo tukaj. Kaj bomo pustili zanamcem, je naša odgovornost. Upam, da ne praznih arhivov. Na tem mestu se moram zahvaliti Festivalu Velenje, ki je z nami vstopil v koprodukcijo in je na lokalni ravni izpeljal svojo nalogo več kot odlično. Nič ni samoumevno, tudi interes za nišne vsebine ne. Tega se moramo zavedati. Če bi morali opisati letošnji festival v treh besedah – katere bi izbrali? Drzen, sodoben in strasten. Šanson je glasbeni izraz, ki izhaja iz francoske tradicije in označuje pesem z izrazito literarno vsebino. Gre za intimno, pogosto pripovedno pesem, ki združuje poetičen besedilo z občutljivo, minimalistično glasbeno spremljavo, običajno kitaro ali klavirjem. V središču šansona je zgodba ali čustvo, pogosto melanholično, nostalgično ali refleksivno, pri čemer izvajalec poudarja interpretacijo in besedilno izražanje bolj kot tehnično virtuoznost. Klasični primeri prihajajo iz Francije, a žanr je vplival tudi na glasbeno sceno drugod po svetu. Slovenski šanson 2025 Na festivalskem odru se bo v tokratni ediciji predstavilo enajst izbranih zasedb - pisana bera tako izvajalsko in glasbeno, tudi tematsko. Ton glasbenega večera bo, kot se za šanson leta 2025 spodobi, poetično klasičen in sodoben. Po odpetih tekmovalnih skladbah bo tričlanska strokovna komisija na prireditvi podelila nagrado za najboljše besedilo, najboljšo glasbo, nagrado za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca ter veliko nagrado slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti. Na tekmovalnem odru se bodo predstavili (celotno predstavitev tekmovalcev si lahko ogledate tukaj ): 1. Matjaž Romih – Hohštapler 2. Café Noisette – Soška 3. Ana Mezgec in Nakána – Parkiram 4. Saša Lešnjek – Avtobus št. 6 5. Nina Virant – Vedno je pa tvoje lice 6. Urška Bergant – Zlati časi 7. Ana Maria Mitić – Oda vodovodarju 8. Žigan Krajnčan – Zrcalo 9. Nuša Ofentavšek (Uglašeni) – Zdaj je čas za naju dva 10. Primož Vidovič – Kruha in iger 11. Jure Ivanušič & Nordunk – Zrcalo družbe [caption id="attachment_38130" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Leta 2023 je slavil Tomaž Hostnik (Dekle iz zlatih sanj).[/caption] Posebna nagrada Na Festivalu Slovenskega šansona bodo podelili tudi nagrado Franeta Milčinskega - Ježka, ki bo letos podeljena že sedemintridesetič. Kdo bo prejemnik bo znan v nedeljo zvečer ... Dosedanji nagrajenci pa so: Marjan Marinc, Bojan Adamič, Srečko Golob, Urban Koder, Iztok Mlakar, Mojmir Sepe, Ervin Fritz, Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Pavel Lužan, Gojmir Lešnjak, Vita Mavrič, Zlatko Šugman, Jure Ivanušič, Črt Škodlar, Nataša Tič Ralijan, Andrej Rozman Roza, Sašo Hribar, Kolektiv Narobov, Adi Smolar, Tone Partljič (za življenjsko delo), Lado Leskovar, Vinko Möderndorfer, Barbara Cerar, Tone Fornezzi - Tof (za življenjsko delo), Tilen Artač, Toni Gašperič, Marko Radmilović, Ljerka Belak, Desa Muck, Drago Mislej - Mef, Zoran Predin, Jurij Souček (za življenjsko delo), Marko Brecelj, Vlado Kreslin, Svetlana Makarovič, Vlado Poredoš, Tomaž Domicelj in Sašo Hribar (posthumno) ter Boris Cavazza. The post Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši? appeared first on Evrovizija.com .
Piše: Andrej Sekulović Romska problematika je težava širše Evrope. Evropska unija daje Romom številne privilegije. Romske tolpe se ukvarjajo s prostitucijo, prekupčevanjem z mamili in z žeparstvom. Na Škotskem in v Španiji silijo dekleta v spolne usluge. Po balkanski poti tihotapijo heroin v Zahodno Evropo. Slovenijo je te dni pretresel brutalen in tragičen uboj očeta, […] The post Romska problematika v Evropi: prostitucija, mamila in kraje appeared first on Demokracija .
Nogometaš Andrej Pogačar, ki prihaja iz domače akademije in je v tej sezoni začel vseh 15 prvenstvenih tekem, ostaja v rumeno-črnem dresu. S štirimi asistencami spada med najboljše podajalce lige, kar potrjuje njegovo pomembno vlogo v moštvu. V dresu Radomelj je do zdaj zbral že 124 nastopov in bo tudi v prihodnje pomemben del ekipe … The post NK Radomlje potrdile novo pogodbo za Andreja Pogačarja appeared first on domžalec.si .
Mlada slovenska reprezentanca pod vodstvom selektorja Andreja Razdrha ni vpisala niti ene zmage!
Obeležujemo 25-letnico, odkar prof. dr. Andrej Misson kot umetniški vodja vodi PSPD Lira-Kamnik. Koncert bomo izvedli 22. novembra ob 19. uri v Domu kulture Kamnik. Program je kratek odsev teh 25 let. V goste smo povabili drage prijatelje, pevce SLOVENSKEGA OKTETA, s katerimi že desetletja sodelujemo. Vstopnice so na voljo na blagajni Doma kulture Kamnik. […]