Iskanje: knjige
petek, 8. maj
Sonja Javornik zgrožena nad odzivom: "Kam smo padli kot družba"
Pred kratkim je avtorica knjige Kako graditi odnose Sonja Javornik na svojih družbenih profilih delila novico, da je umrla njena prva ljubezen, glasbenik in voditelj Saša Bole.
Kako nam lahko brezčasna modrost svete Hildegarde pomaga živeti bolj polno, mirno in povezano življenje tudi danes?
četrtek, 7. maj
Piše: Občina Cerklje na Gorenjskem Vljudno vabljeni na predstavitev knjige Vrenje v Kranju od 1986, avtorja Vitomirja Grosa. Knjiga prikazuje politično dogajanje ter družbene spremembe v Kranju po letu 1986. Predstavitev knjige bo v četrtek, 21. maja 2026, ob 18. uri v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem. The post (PREJELI SMO) Vitomir Gros predstavlja knjigo appeared first on Demokracija .
Nove grozljive podrobnosti o "sarajevskem safariju": bogataši so tekmovali, kdo bo ubil najlepšo žensko
Hrvaški preiskovalni novinar Domagoj Margetić v knjigi Plačaj in streljaj (Shoot and Pay) razkriva nove grozljive podrobnosti o bogataših, ki so v času obleganja Sarajeva tja prihajali za zabavo streljat na civiliste. Med seboj naj bi tekmovali, komu bo uspelo ustreliti najlepšo žensko, streljali pa so tudi na nosečnice. Margetić je v pogovoru za časnik The Times povedal, da naj bi bil med udeleženci tako imenovanega "sarajevskega safarija" tudi član evropske kraljeve družine.
Nove grozljive podrobnosti o "sarajevskem safariju": bogataši so tekmovali, kdo bo ubil najlepšo žensko
Hrvaški preiskovalni novinar Domagoj Margetić v knjigi Plačaj in streljaj (Shoot and Pay) razkriva nove grozljive podrobnosti o bogataših, ki so v času obleganja Sarajeva tja prihajali za zabavo streljat na civiliste. Med seboj naj bi tekmovali, komu
Maja Drolec: Mnenje o knjigi Kaja Bucik Vavpetič; Srebrne vezi Cankarjeva založba, 2024 Kaja Bucik Vavpetič (1987) književna prevajalka, v slovenščino prevaja tako fantazijska kot romantična dela. Tudi sama je pisateljica, piše predvsem v angleščini pod psevdonimom Zoe Ashwood, to so zgodbe v serijah; »fantazi« romani, Srebrne vezi pa so njen prvi roman v slovenščini. […]
sreda, 6. maj
Ob peti obletnici smrti duhovnika Dominika Brusa je bila v goriški konkatedrali v soboto, 18. aprila, s časovnim zamikom predstavljena knjiga Duhovnik Dominik Brus. Njen izdajatelj je župnija Nova Gorica. Predstavitev je vodil župnik Milan Pregelj ob sodelovanju štirih dobrih poznavalcev Dominikovega življenja in delovanja. Etnolog in sociolog Silvester Gaberšček iz Tolmina se ga spominja kot duhovnega vodjo vernih študentov pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani, pozneje pa kot sodelavca pri zahtevnih projektih obnove cerkva po obeh rušilnih potresih na Tolminskem, kar je ostalo prikrito zaradi Dominikove izjemne pristnosti in preprostosti. Zgodovinar in arhivist Jurij Rosa je razgrnil »šopek spominskih utrinkov na duhovnika Dominika« med službovanjem v Šembidu/Podnanosu na Vipavskem, ki pričajo o njegovem delovanju na duhovnem in gospodarskem področju. Članici bratstva Frančiškovega svetnega reda/OFS Ida Kavčič in Silva Valič sta predstavili Dominikovo vlogo v duhovniškem bratst...
IZMENJEVALNICA: Prinesi in odnesi
Imate doma ohranjena oblačila, knjige, igrače ali modne dodatke, ki jih ne uporabljate več? Namesto da ostanejo v omari, jim podarite novo priložnost!
Vabljeni na prijetno in trajnostno obarvano Izmenjevalnico, ki bo v sredo, 3. junija 2026...
Ob besedi šmarnice me spomin vrne v otroška leta. Maj je bil edini mesec, ko smo otroci večer za večerom prihajali v župnijsko cerkev in se še posebej radi po maši pred njo zadržali, se družili, lovili in skrivali.
Majniška pobožnost ima že več kot dvesto let stare korenine. Ljudje so se Mariji v čast v maju zbirali že pred letom 1815, ko je papež Pij VII. potrdil pobožnost in jo obdaril z odpustki. Marijin mesec so najprej obhajali v Rimu, od tam se je pobožnost razširila po vsej Italiji, pa tudi v Nemčijo in Francijo.
V Sloveniji so z njo začeli v ljubljanskem semenišču leta 1851. Prvo slovensko besedilo za majniško pobožnost je sicer že leta 1842 po francoskem izvirniku priredil Davorin Trstenjak. Poseben mejnik pa je bila knjiga Janeza Volčiča iz leta 1855 z naslovom Šmarnice. Po njej se je namreč pobožnosti prijelo ime šmarnice.
Šmarnice so ljudem hitro prirasle k srcu. Z Marijinimi pesmimi, litanijami in šmarničnim branjem so jih obhajali pri številnih Marijinih kapelicah. Tud...
Po dnevih divjine sva z Zlato odjadrala do otoka New Georgia, kjer sva si privoščila nekaj udobja civilizacije in dopolnila zaloge hrane in vode na barki. Za prvi postanek na otoku sem si izbral naselje Munda, kjer je tudi otoško letališče. Preglavice na poti so nama spet povzročali številni koralni grebeni, ki obkrožajo otok, a niso vrisani na navtičnih kartah oziroma so narisani na napačnih mestih. Tudi satelitski posnetki tega dela otoka so zelo slabi, ali so prekriti z oblački ali pa je morje na posnetkih zaslepljeno s soncem. Pomagala sva si lahko le s počasno plovbo med grebeni in s skrbnim opazovanjem barv morja pred premcem barke. Zlatini živci so bili spet na preizkušnji še posebej, ko se je pooblačilo in je začelo deževati. Takrat se v morju svetlih barv grebenov ni več videlo že na daleč, temveč so se prikazali šele tik pred barko in sva potem morala na hitro ustaviti barko in se vračati iz slepe ulice. Dve uri sva potrebovala za zadnje tri milje poti in do Munde nama je uspelo pripluti ne da bi nasedla. Za nagrado sva si v gostilni ob obali privoščila večerjo, naslednji dan pa še sprehod po vasi in okolici ter obisk trgovin in tržnice. Za privez za Skokico preko poletja sem se dogovoril v marini v pristaniškim mestecu v Noro, ki leži na severozahodni strani otoka. Pot med Mundo in Norom naju je spet vodila med številnimi koralnimi grebeni, otoki, otočki in čermi ter na koncu še po nekaj milj dolgem ozkem prelivu med otoki. Ta del poti me je zelo spominjal na plovbo po rekah in rokavih Amazonije pred nekaj leti. Pred Norom se je kanal razširil v zaliv in na desni sva videla marino in kakšnih deset tam privezanih bark. Edina še prosta boja je čakala na Skokico. To ni marina, kakršne poznamo na Jadranu, temveč je v zalivu zasidranih nekaj boj, na katere se priveže barko. Na obali je pipa z vodo in sanitarije, zagotovljeno imajo tudi 24 urno varovanje. Obalni del marine je še v izgradnji in ko bo končan, bo imela marina nekaj deset privezov tudi ob obali. Lastnik je Avstralec, marino pa upravlja nemška jadralka Hilde, ki je s svojo jadrnico v Noru obtičala med korono in se tukaj dovolj dobro počuti, da svoje jadralske poti okoli sveta po epidemiji in odprtju meja še ni nadaljevala. S Hilde sva bila v zadnjih mesecih večkrat v stiku preko mailov, zdaj pa smo se spoznali še v živo. Noro je pristaniško mestece v katerem je tudi dokaj velika tovarna ribjih konzerv »Soltuna«, ki daje zaposlitev veliko domačinom. Hiše v mestu so zato bolje grajene in bolj razkošne, kot smo jih do zdaj, z izjemo Honiare, videvali po Salomonovih otokih. V Noru sem imel opravek tudi na carini, saj mi carinik ob našem prihodu na Salomonove otoke pred nekaj tedni ni izdal carinskega potrdila in sem le tega dobil šele tukaj. Deževno-sončni so bili zadnji dnevi in napoved je kazala, da se bo spremenljivo vreme nadaljevalo še nekaj dni. Jutra so lepa, sončna, popoldnevi in večeri oblačni in plohasti. Iz Nora sva odjadrala še nekaj deset milj naprej proti zahodu do Giza, ki je glavno mesto province Zahodne province Salomonovih otokov. Otok Ghizo je podobno kot mnogi drugi tukajšnji otoki obdan z laguno, koralnimi grebeni in otočki na zunanjem koralnem grebenu. V Gizu je veliko kitajskih trgovin in trgovinic, po luknjastih cestah pa je v mestu gost promet z avtomobili, čeprav je otok majhen in cest tukaj ni veliko. V zapisov jadralcev sem prebral, da sidrišče v mestu ni varno, a ne zaradi vremena temveč zaradi tolovajev, zato sva preko noči sidrala v sosednjem zalivu, čoln pa sem dvignil na palubo in pospravil motorček. Na poti z Ghiza nazaj proti Noru sva se z Zlato ustavila na otoku Kolombangara, ki je s 1770 metri najvišji otok v Salomonovem otočju. Ime otoka v jeziku staroselcev pomeni božanstvo voda, saj ima otok zaradi višine gora veliko padavin in po pobočjih se k morju zato stekajo številne reke in potoki. Kolombangara je poraščena z gostim gozdom in gozdarstvo daje domačinom kruh. Iz mirnega zaliva Ringgi sva se sprehodila skozi gozd po rahlo vzpenjajočih poteh na nižjem delu otoka. Gozd na tem delu otoka so gozdarji precej spremenili in so zdaj tu obsežni nasadi predvsem hitro rastočega mavričnega evkaliptusa, ki zraste v višino preko 60 metrov. Višje po hribih na otoku je prvobitni tropski deževni gozd, a po planinskih poteh Kolombangare se bomo raje sprehajali čez nekaj dni, ko bo vreme bolj suho. < Tetepare Nadaljevanje 13.5.2026 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
V angleščini je izšel roman Nihče nikogar ne spozna mlade slovenske avtorice Katarine Gomboc Čeh. Knjiga z naslovom Nobody Knows Anybody je 1. maja izšla pri britanski založbi Printim Editions, pod prevod se podpisuje Jasmin B. Frelih, so sporočili iz založbe Mladinska knjiga. V izvirniku je roman izšel leta 2024 pri Cankarjevi založbi.
torek, 5. maj
Umetna inteligenca izpodriva knjige, ki so jih napisali ljudje
Pet velikih ameriških založnikov Hachette, Macmillan, McGraw Hill, Elsevier in Cengage je skupaj s pisateljem Scottom Turowom v torek na Manhattnu vložilo tožbo proti Meti in njenemu glavnemu izvršnemu direktorju Marku Zuckerbergu zaradi kršenja avtorskih pravic, poroča New York Times.
Dijana Pajkić in Klemen Miklič, dijaka 4. letnika Srednje šole za strojništvo, kemijo in varovanje, sta se s šolsko knjižničarko Lucijo Zajc pogovarjala o žalovanju, temi njene knjige Se vidimo v petek?.
Vsi bi morali v Grčiji brati Homerja
Knjiga, ki je ljubezensko pismo mitologiji in Sredozemlju ter hkrati pripoved o samotnem branju
Na Štuku je včeraj, 4. 5. 2026, potekal literarno-pogovorni večer z zdravnikom, pisateljem in ustvarjalcem Davidom Zupančičem. Dogodek je pritegnil obiskovalce, ki so želeli pobliže spoznati avtorja knjig Življenje v … The post Ko zdravnik postane pisatelj: David Zupančič na Štuku appeared first on Dostop.si .
ponedeljek, 4. maj
Primož Hieng, energijske točke in skrivnostni kraji: Napolnite se z energijo (Suzy)
Nova knjiga Skrivnostna dežela Slovenija nekdanjega novinarja in raziskovalca posebnih naravnih točk, zdravilnih vrelcev, megalitskih krajev in domnevnih piramid, ponuja odlične predloge za izlet tako za tiste, ki iščejo osupljivo, neokrnjeno naravo, kot za iskalce energije in skrivnosti, ki jim jih ta razkriva. Odpravite se torej na pomladni potep in začutite utrip matere Zemlje.
* oglasno sporočilo Čudež ne nasprotuje zakonom narave, temveč temu, kar mislimo, da vemo o njih Nič ni drznejšega od čudeža. Kljubuje običajnim zakonom, vznemirja verske avtoritete in izziva skeptike. V Lurdu, v Italiji, Španiji, Mehiki in Braziliji je avtor raziskoval najbolj izjemne, vznemirljive in nerazložljive pojave, kar si jih lahko zamislimo. Odkril je neverjetne […] Prispevek Knjiga tedna Celjske Mohorjeve: DRZNOST ČUDEŽEV* je bil objavljen na Novice.si .
VABIMO Celjska Mohorjeva družba in Knjižnica Velenje vabita v torek, 5. maja 2026, ob 19.19 v preddverje Mestne knjižnice Velenje (Šaleška cesta 21) na POGOVOR OB KNJIGI SRCE IN RAZUM V ŠOLI Iz ravnateljeve prakse za učitelje, starše in stare starše Iskrena in izkušenjska pripoved učitelja ter ravnatelja združuje človeško toplino […]
Maja Drolec: Mnenje o knjigi Igor Karlovšek; Še sem živa Miš, 2023 Igor Karlovšek (Celje, 1958), pravnik, slovenski pisatelj, scenarist. Napisal je naslednje scenarije: Senzor, Ugrabitev 1, Umor 2, Vlomilci 3, Dosjeji J. K., Klan. Romane: Bazen, Rodoljub, Navzdol in naprej, Klan, Polnočna loža, V objemu lože, Modra Vrtnica, Pobarvani dosjeji, Gimnazijec, Mojca, Matej, Preživetje, […]