Iskanje: stanko
četrtek, 13. november
V Julijskih Alpah je bil letos jeseni odprt novi Bivak III Za Akom nad Gozdom – Martuljkom. Postavljen je bil v okviru trajnostnega projekta Bivaki za bele vrhove, katerega namen je iz odpadnih aluminijastih pločevink ustvariti nova zatočišča v slovenskih gorah. Ključno vlogo pri nastanku novega bivaka je imelo tudi bistriško podjetje Impol, ki je […] Prispevek Impol pomembno prispeval za novi gorski bivak je bil objavljen na Novice.si .
Ob 200-letnici so v podjetju Impol v Slovenski Bistrici izdali jubilejni zbornik. Knjiga z več kot 370 stranmi bo javnosti predstavljena v četrtek, 13. novembra, ob 18. uri v Viteški dvorani Bistriškega gradu. Kot urednica in tudi avtorica enega od prispevkov je pri nastanku zbornika sodelovala umetnostna zgodovinarka dr. Simona Kostanjšek Brglez. Pojasni, da gre […] Prispevek V Slovenski Bistrici predstavitev zbornika: Impol – 200 let inovacij in trajnosti je bil objavljen na Novice.si .
sreda, 12. november
Novi Hyundai Nexo se z vodikom napolni v času kratkega postanka za kavo
Z enim polnjenjem lahko s skupno močjo prevozi do 826 kilometrov, oziroma precej več kot je zmogel predhodnik.
Za vsa živa bitja je voda ključna za preživetje. Nekatere vrste so si vodno okolje izbrale za svoj dom, saj jim ponuja tudi varnost in hrano, ki jo predstavljajo organizmi, živeči v njej in ob njej. Če govorimo o mokriščih, kjer obrežno blato ne zamrzne, je zaradi tega hrana pobrežnikom dostopna tudi v ostri zimi, zato so martinci, prodniki in druge vrste življenjsko odvisne od vode, ki moči mehka tla.
Voda pa igra pomembno vlogo tudi pri urejanju perja. Ptice so od perja življenjsko odvisne. Letalna peresa jim omogočajo letenje in toplotno izolacijo. Puh in krovna peresa zadržujejo telesno temperaturo, krovna jih tudi fizično ščitijo pred zunanjimi dejavniki, kot so padavine in udarci. Verjetno je že vsakdo opazoval ptico, ko si je urejala perje, se šopirila in s kljunom prečesavala svojo obleko že ob kratkem postanku na žici ali veji. Samo to pa ne zadošča. Kopanje v vodi kot tudi prašni kopeli, odvisno, za katero vrsto gre, je ključna ptičja kozmetika. Peresa, še posebej puh, ki po...
torek, 11. november
Za Tjašo Stanko še en izvrsten teden
Po reprezentančnem premoru so se slovenski rokometni reprezentanti vrnili v klubska okolja, reprezentantke pa nadaljevale z nastopi. V minulem tednu je nase znova opozorila kapetanka slovenske ženske vrste Tjaša Stanko.
ponedeljek, 10. november
Festival slovenskega šansona 2025: Katera bo najlepša skladba?
Festival slovenskega šansona ima na Prvem programu Radia Slovenija dolgo zgodovino. Po desetletni prekinitvi je leta 2023 začel pisati novo poglavje in javnosti predstavil izbrane šansone nove generacije. Letos so slovenski glasbenice in glasbeniki na objavljeni razpis poslali 57 novih skladb, med katerimi je strokovna komisija v sestavi Vita Mavrič, Rudi Pančur in Goran Dekleva izbrala enajst šansonov, ki se tokrat predstavljajo na festivalskem odru. Sledi sklepno dejanje Dva koncerta Festivala slovenskega šansona sta že izzvenela. Tomaž Hostnik in Matija Krečič sta 26. oktobra s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v studiu 26 Radia Slovenija predstavila svoj tretji album Domovini, retrospektivni koncert La Vita è bella pa je v razprodani Linhartovi dvorani Cankarjevega doma 4. novembra ob stoječih ovacijah izvedla Vita Mavrič. Tretje dejanje festivala prinaša 16. novembra tekmovalni večer, na katerem se bo 11 letošnjih izbranih šansonov potegovalo za naziv slovenski šanson 2025. [caption id="attachment_38130" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Leta 2023 je slavil Tomaž Hostnik (Dekle iz zlatih sanj).[/caption] Na tekmovalnem odru se bodo predstavili: 1. Matjaž Romih – Hohštapler 2. Café Noisette – Soška 3. Ana Mezgec in Nakána – Parkiram 4. Saša Lešnjek – Avtobus št. 6 5. Nina Virant – Vedno je pa tvoje lice 6. Urška Bergant – Zlati časi 7. Ana Maria Mitić – Oda vodovodarju 8. Žigan Krajnčan – Zrcalo 9. Nuša Ofentavšek – Zdaj je čas za naju dva 10. Primož Vidovič – Kruha in iger 11. Jure Ivanušič & Nordunk – Zrcalo družbe Tričlanska strokovna komisija bo na prireditvi podelila štiri nagrade: nagrado za najboljše besedilo, nagrado za najboljšo glasbo, nagrado za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca in veliko nagrado slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti. Festival slovenskega šansona Predstavitev tekmovalcev Jure Ivanušič & NORDunk Jure Ivanušič je vsestranski umetnik – igralec, režiser, scenarist, glasbenik in šansonjer. Odigral je več glavnih vlog v slovenskih filmih ter več kot 60 gledaliških vlog. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Borštnikovo nagrado, nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije, nagrado Franeta Milčinskega - Ježka ter nagrado občinstva na Festivalu slovenskega filma. Že od leta 1997 ga spremlja zasedba NORDunk, s katero se tudi letos predstavlja na Festivalu slovenskega šansona; v njej delujejo harmonikar Tomaž Marčič, saksofonist Bojan Logar, kitarist Simon Šimat, basist Gregor Antauer in klaviaturist Andrej Antauer ter tolkalec Martin Rošer. [caption id="attachment_17329" align="alignnone" width="845"][media-credit name="Foto: Sandi Fišer" align="none" width="845"] [/media-credit] Jure Ivanušič[/caption] Tekmovalni večer Festivala slovenskega šansona 2025 bo v nedeljo, 16. novembra 2025, ob 20.00 v Domu kulture Velenje, spremljate ga lahko v neposrednem avdio- in videoprenosu na Prvem programu Radia Slovenija, na Radiu Koper in Radiu Maribor. Primož Vidovič Primož Vidovič je kantavtor in filozof, eden vidnejših slovenskih šansonjerjev in interpret popevk ter džezovskih standardov. Za avtorsko glasbo, v kateri duhovito odslikava usode in zablode današnjosti, je prejel številne nagrade. Literarna besedila, zasoljena z dovtipi in aluzijami, in kabaretsko teatralnost pospremi z eklektično glasbo, v kateri se prelivajo ljudski melosi z vseh koncev sveta, od tanga in džeza pa do sevdaha in fada. Na Festivalu slovenskega šansona se predstavlja z zasedbo, v kateri delujejo harmonikar Matjaž Balažič, lutnjar in kitarist Timi Krajnc, tolkalist in pevec Niko Kostanjevec ter pevca Samo in Janez Ivačič. Saša Lešnjek Saša Lešnjek je diplomantka džezovskega petja na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, svojo glasbeno pot pa nadaljuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Širša javnost jo je spoznala v vlogi Sandy v muzikalu Briljantina. Leta 2021 je na festivalu Melodije morja in sonca prejela nagrado Danila Kocjančiča za najobetavnejšo avtorico. Redno nastopa z Big Bandom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter je aktivna na področju sinhronizacije. Letos se prvič podaja tudi v šansonjerske vode, ob tem jo spremljajo Bratje Poljanec, Luka za vibrafonom, Nejc na harmoniki, Jon na kontrabasu, pridružuje se jim še klarinetist Tomaž Zevnik. [caption id="attachment_36784" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Saša Lešnjek[/caption] Dogodek bosta povezovala Višnja Fičor in Igor Velše, pod scenarij se je podpisal Ambrož Kvartič. Café Noisette Café Noisette sestavljajo vokalistka Kaya Tokuhisa, pianist Rok Lopatič in harmonikar Žiga Vehovec. Posamezno delujejo v različnih glasbenih okoljih, druži pa jih ljubezen do igranja šansonov, ki jih interpretirajo v francoskem, slovenskem in italijanskem jeziku, sem in tja pa se podajo tudi na izlet v druge glasbene svetove. Poleg znanih napevov njihov repertoar zajema tudi širok nabor avtorskih skladb izpod peresa Barbare Kobal. Besedila se dotikajo najrazličnejših tematik, za katere je značilna izrazita atmosfera, ki poslušalcu naslika kontrastne podobe in v njem vzbudi barvito paleto občutkov: od melanholije somračnega jesenskega večera do vedrine z dežjem opranega poletnega neba. Ana Maria Mitić Ana Maria Mitić je končala študij klavirja in glasbene teorije na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, vendar jo javnost bolj pozna kot televizijsko voditeljico in igralko. »Če bi obstajalo polje, kjer lahko združim vse svoje ljubezni, klavir, globoko besedno izpoved, oder, iskrena čustva in improvizacijo, potem to ni nič drugega kot šanson,« pravi sama, to pa potrjuje tudi njen nastop na Festivalu slovenskega šansona 2023, na katerem je občinstvo navdušila s svojo avtorsko pesmijo V našem belem hodniku. Pri ustvarjanju se ji pridružujeta Žiga Vehovec s harmoniko in Ilj Pušnik s kontrabasom, njihov trio pa najraje ponese šansone do poslušalcev z avtoričino unikatno povezovalno spremljavo. [caption id="attachment_47225" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Klemen Mramor" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ana Maria Mitić[/caption] Na festivalski razpis je prispelo 57 prijavljenih skladb, na koncu so jih izbrali enajst. Nina Virant - VIRA Nina Virant s svojim vsestranskim umetniškim izrazom že vrsto let z eno nogo na domačih tleh, z drugo na Nizozemskem deluje na številnih področjih, od raziskovanja glasbenega izročila predvsem slovanskih kultur, popa, džeza, vse do eksperimentalnih žanrov, progresivne glasbe in sodobnega gledališča. Poleg avtorskega opusa kot vokalistka, klaviaturistka in soavtorica sodeluje s številnimi domačimi in evropskimi glasbeniki. VIRA je umetničin zvočni izraz, v katerem se ji pri performansih v živo pridružuje pianistka in oblikovalka sintetizatorskih zvokov Mojca Zupančič. Na Festivalu slovenskega šansona jo spremljata še spremljevalni vokalistki Sonia Melocco in Lea Teraž. Matjaž Romih Matjaž Romih je radijski napovedovalec in glasbenik. Je član zasedbe BosaZnova, ki jo je leta 2014 soustanovil s svojo partnerko Vanjo Romih. Širši javnosti sta se predstavila leta 2022 s skladbo Želje na festivalu Melodije morja in sonca, kjer sta nastopila tudi leto pozneje s skladbo Običajen par, za katero je Matjaž prejel nagrado za najboljše besedilo. Kot kantavtor je zmagal leta 2005 na Festivalu slovenskega šansona s skladbo Dama reklama v absolutni kategoriji in osvojil prvo nagrado – snemanje albuma. Leto pozneje je pri ZKP RTV Slovenija izdal svoj prvi in edini album z naslovom Novice iz Slovenije, na katerem je poleg omenjene zmagovalne Dame reklame še 10 skladb. [caption id="attachment_30816" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] BosaZnova na odru MMS 2022.[/caption] Šanson je glasbeni žanr, ki izvira iz Francije in se osredotoča na pripovedovanje zgodbe skozi besedilo, pogosto z lirskim, čustvenim ali melanholičnim tonom. V ospredju so besedila, ki izražajo osebne občutke, ljubezenske zgodbe, vsakdanje življenje ali družbene refleksije, spremlja pa jih preprosta, a izrazita melodija. Gre za intimno, skoraj poetično obliko pevskega izraza, kjer je interpretacija pevca ključna za prenos čustev poslušalcu. Urška Bergant Urška Bergant je pevka, violinistka in avtorica glasbe, njene avtorske pesmi pa so dolga leta potrpežljivo čakale na pravi trenutek, da se rodijo. Ta trenutek je naposled prišel pred dobrim letom. Njene skladbe, prežete z iskrenostjo in globino, nežno, a jasno zrcalijo svet, v katerem živimo, ter ponujajo poti, ki vodijo k spremembi. Na Festivalu slovenskega šansona se predstavlja s pesmijo Zlati časi. Na odru jo spremljajo kitarist Dino Šemsudin Džopa, profesor harmonike Miha Pinterič ter džezovski kontrabasist Jure Bergant. Žigan Krajnčan Žigan Krajnčan je glasbenik, koreograf, performer in avtor, ki svojo umetnost gradi na prepletu giba, glasu in besede. V svojih projektih združuje pesem, ritem in telesnost ter ustvarja samosvoj izraz, prepoznaven na slovenskih in tujih odrih. Njegov umetniški svet pogosto sooblikuje brat Kristijan Krajnčan, vrhunski violončelist, bobnar, skladatelj in producent, s katerim ustvarjata izjemno uigran in čustveno prefinjen tandem. Na Festivalu slovenskega šansona predstavljata skladbo Zrcalo, ki jo izvajata skupaj – Žigan na vokalu in kitari, Kristijan na violončelu. [caption id="attachment_42886" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Žigan Krajnčan[/caption] Festivalski večer bo med drugim zaokrožila podelitev nagrade Franeta Milčinskega - Ježka. Ana Mezgec in Nakána Ana Mezgec z zasedbo Nakána svojo večplastno poezijo prepleta z nepredvidljivimi kosi harmonskega gradiva in ritmičnih vzorcev. Nakáno odlikujeta unikaten zvok in energija izvrstne zasedbe, za kar poskrbijo Leon Firšt za klavirjem, Jošt Lampret na basu, Gašper Peršl na bobnih, Tilen Stepišnik na kitari ter Danijel Bogataj na violini in spremljevalnem vokalu; vsi skupaj glasbeni izraz spretno ovijejo v posebno oblikovan plašč, ki Anin vokal in violino povezuje v skladno celoto. Uglašeni Jedro zasedbe Uglašeni sestavljata klaviaturist, skladatelj in aranžer Matevž Goršič ter pisec besedil in vokalist Mihael Lajlar. Lajlar je do danes izdal tri pesniške zbirke, glasbeno pa ustvarja z vzdevkom Edenon. Oba avtorja sicer sodelujeta tudi pri ustvarjanju pesmi za otroke in mlade. Do danes sta izdala zbirko pesmi HALO?! Na preteklem Festivalu slovenskega šansona 2023 sta nastopila s skladbo Barve ulic, tokrat pa se vračata z zasedbo, ki jo sestavljajo vokalistka Nuša Ofentavšek, basist Dušan Kneževič, kitarist Rok Lajlar in bobnar Urban Krč. Sklepni festivalski večer bo potekal v koprodukciji s Festivalom Velenje, saj novembra Dom kulture Velenje praznuje 65. obletnico nastanka, kar zaznamujejo številni dogodki. Dom kulture Velenje je stičišče kulturnega življenja, ena osrednjih zgradb sodobnega Velenja in objekt modernizma pod spomeniškim varstvom. Svečano odprtje doma je bilo 29. novembra 1960, takrat se je tudi uradno končala dvoletna gradnja tega izjemnega kulturnega hrama. The post Festival slovenskega šansona 2025: Katera bo najlepša skladba? appeared first on Evrovizija.com .
Nina Sirk iz šova Slovenija ima talent, ki jo zdaj poznamo pod umetniškim imenom ÄNEN, predstavlja svojo novo avtorsko pesem z naslovom Želim si te. Preverite, kaj vse nam je zaupala o nastanku svoje nove pesmi in kaj načrtuje za prihodnost.
nedelja, 9. november
Norris zmagal sedmič letos, Verstappen pridobil kar 16 mest
Zmagovalec dramatične VN Brazilije s številnimi prehitevanji, različnimi taktikami postankov in tudi nekaj trčenji je Lando Norris. S sedmo zmago v sezoni se je utrdil na prvem mestu skupnega seštevka. Novinec Kimi Antonelli je z drugim mestom dosegel uspeh kariere. Max Verstappen je štartal iz boksov kot 19. in se pripeljal na tretje mesto. Oscar Piastri je bil po desetsekundni kazni peti. Popolna katastrofa pa je bila 21. dirka sezone za Ferrari, Charles Leclerc in Lewis Hamilton sta odstopila.
sobota, 8. november
Maraaya o ranljivosti, sočutju in moči besed
Po daljšem ustvarjalnem premoru se je evrovizijski dvojec Maraaya sredi oktobra vrnil z novim videospotom za pesem Kdo si ti, ki je nastala v enem najbolj čustveno zahtevnih obdobij njunega življenja. Globina njune duše Glasba je že od nekdaj njun jezik. Je način, kako izrazita tisto, česar besede ne zmorejo. "Kdo si ti je pesem, ki odraža globino najine duše v najbolj ranljivem in ranjenem obdobju najinega ustvarjanja. V svet jo pošiljava za vse tiste, ki v nekem trenutku iščejo oporo, ko jih življenje preizkuša, ko jim zmanjka moči ali besed. Za tiste, ki potrebujejo občutek, da niso sami, da jih nekdo razume in da se tudi iz najtežjih trenutkov lahko znova rodi mir," sta ob predstavitvi povedala Marjetka in Raay. [caption id="attachment_47564" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Neo Visuals" align="none" width="1000"] [/media-credit] Marjetka Vovk[/caption] O nastanku pesmi Marjetka govori z veliko iskrenostjo. "Sredi noči sem se zbudila, vzela v roke telefon in odprla beležnico, kamor pišem besedila. Vse, kar je bilo v meni – vrtiljak občutkov, čustev, bolečine in vprašanj. V tisti noči se je vse prelilo v besede. Kot da bi telo samo našlo način, da izlije vse, kar se je nabralo." O videozgodbi in moči besed Videospot pesmi Kdo si ti je odsev sodobne digitalne družbe, kjer lahko besede, četudi so zapisane mimogrede, pustijo posledice. Prikazuje, kako hitro lahko z objavami in komentarji vplivamo na druge, ne da bi se tega sploh zavedali, ter skozi zgodbe različnih ljudi spodbuja razmislek o tem, kako mnenje izraziti na spoštljiv način. Nagovarja k sočutju, razumevanju in odgovornosti. "Z ustvarjanjem najine glasbe želiva priklicati različne občutke in trenutke, ki jih prinaša življenje – vse tiste prelomnice, ki nas oblikujejo. S pesmijo Kdo si ti pa si želiva predvsem to, da najde tistega, ki jo v danem trenutku potrebuje, da ga objame in mu da občutek, da za dežjem vedno posije sonce," sta zaključila. [caption id="attachment_47563" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Neo Visuals" align="none" width="1000"] [/media-credit] Maraaya[/caption] The post Maraaya o ranljivosti, sočutju in moči besed appeared first on Evrovizija.com .
četrtek, 6. november
Resno opozorilo Fiskalnega sveta pred finančnim zdrsom Slovenije
Fiskalni svet vlado že od njenega nastanka neprestano opozarja, da je njena fiskalna politika dolgoročno nevzdržna, letni proračun pa se sprejema prociklično – namesto da bi v času visoke rasti prihodkov zaradi visokih davkov zategovali pas in se ...
sreda, 5. november
Mariborska drop rock zasedba Dweal se vrača na sceno! Leto 2025 namreč zaznamuje 20. obletnico nastanka banda. Jubilej obeležujejo z izdajo povsem novega singla ‘Never Enough’ in edinstvenim koncertom, ki bo 29. novembra v MC Pekarna Maribor. Ob tej priložnosti zasedba Dweal napoveduje tudi posebno ponovno izdajo svojega edinega albuma ‘Fate by Coincidence’ iz leta […] The post VIDEO: Mariborska drop rock zasedba Dweal se vrača na sceno! In to z novo pesmijo in koncertom appeared first on Lokalec.si .
Uroš Kraševac se je letos že drugič udeležil regate Mini Transat z željo, da izboljša uvrstitev s prejšnjega tekmovanja. Žal mu je tehnična okvara na plovilu preprečila izboljšanje dosežka. Uroš Kraševac si je v letošnjem letu zastavil nalogo, da izboljša uvrstitev s svoje prve udeležbe na regati Mini Transat, ko je zasedel odlično peto mesto. Kljub temu da pluje s starim in tehnološko zastarelim plovilom, mu je bil letošnji cilj, da ponovi ali pa celo izboljša uvrstitev na prejšnji regati. Svojo jadrnico razreda mini, ki v dolžino meri vsega 6,5 m in je najmanjša jadrnica registrirana za oceansko plovbo, je pred regato dobro pripravil. Z ekipo so izvedli številne posodobitve, da bi bila čim bolj konkurenčna. Pred regato je moral opraviti še kvalifikacije. Moral se je udeležiti vsaj treh krajših odprtomorskih regat. Kljub temu da je bilo vse pripravljeno, pa je bil že začetek letošnje regate presenetljiv. Prva etapa regate, ki poteka od francoskega mesta Les Sables d'Olonne do pristanišča Santa Cruz de la Palma na Kanarskih otokih je bila prekinjena. Ciklon, ki je prečkal Atlantik in se približeval floti, je bil preveč nevaren za jadralce. Etapo so prekinili in jadralce napotili v bližnja pristanišča, da so se varno skrili pred ciklonom. Druga etapa Nato je sledil tranzit plovil na Kanarske otoke, kjer se je začela druga etapa, prečkanje Atlantika. Uroš je s pomočjo slovenskega vremenoslovca in jadralca Jureta Jermana pripravil drzno strategijo. Večina flote je zaplula proti jugozahodu, Uroš pa se je držal smeri jug–jugovzhod, kjer je Jure predvideval, da bo prej dosegel pasate. Taktika je bila odlična in po srečanju z glavnino flote je Uroš jadral na odličnem petem mestu. Imel je odlično izhodišče za plovbo proti zahodu, proti cilju na otoku Guadaloupe in dosego dobrega rezultata. Vendar navdušenje ni trajalo dolgo časa. Kmalu s srečanjem z glavnino flote so se na plovilu začele težave. Ležaj avtopilota je razpadel. Kroglice so se razletele po jadrnici in Urošu jih ni uspelo zbrati in sestaviti ležaja. Prisiljen je bil obrniti jadrnico proti jugovzhodu in zapluti na Zelenortske otoke, kjer je nameraval popraviti avtopilota. Po pravilih regate je moral ob tehničnem postanku ostati v marini vsaj 12 ur. Upal je, da bo v tem času popravil avtopilota. Takoj po pristanku je poiskal pomoč, a popravilo ni bilo možno. Kljub trudu tehnične ekipe in podpore skupine navijačev, mu ni uspelo popraviti avtopilota oziroma dobiti novega v roku 72 ur, kar je najdaljši dovoljen tehnični postanek na regati. Uroš se je moral sprijazniti z dejstvom, da letošnje regate ne bo mogel zaključiti. Kljub odstopu z regate se je Uroš odločil, da bo prejadral Atlantik, takoj ko bo usposobil avtopilota. Izjava Uroša Kraševca (v angleškem jeziku) Stanje na Atlantiku Najhitreje napreduje Francoz Benoit Marie na jadrnici Nicomatic – Petit Bateau, ki je opremljena s hidrokrili. Do cilja pred pristaniščem Saint-Francois na otoku Guadaloupe ga loči še 640 nmi. V zmernih pasatih pluje s hitrostmi okrog 10 vozlov. Z le 40 nmi zaostanka pluje Švicar Mathis Bourgnon na jadrnici Assomast. Alexandre Demange na tretjem mestu zaostaja 200 nmi. Zaradi nekoliko močnejših vetrov, ki pihajo nekoliko bolj južno, pluje s hitrostjo 12 vozlov in zmanjšuje svoj zaostanek za vodilnim. V skupini Proto sta poleg Uroša odstopila še dva jadralca, v skupini serijskih plovil pa so še vsi jadralci v konkurenci. Uroš je na regati plul z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima dve bateriji Bluecell 200Ah12V z izjemno veliko kapaciteto 2 x 200 Ah (5120 Wh) , ki tehtata zgolj po 17 kg.
torek, 4. november
Na prvi pogled je to le še en stari most, po katerem se danes sprehajajo domačini in kolesarji, a železni most v Radečah je mnogo več kot to. V času svojega nastanka je bil tretji največji most v celotni Avstro-Ogrski monarhiji. Danes je tih, dostojanstven in mogočen opomnik časa, ko je bil promet čez Savo […] Objava Železni most v Radečah – ponos, ki povezuje stoletja se je pojavila na Vse za moj dan .
ponedeljek, 3. november
Tjaša Stanko z odlično predstavo na Madžarskem
Minuli teden so bile zaradi reprezentančnega premora v klubskih sredinah dejavne le rokometašice. Med reprezentantkami je blestela Tjaša Stanko, ki se je uspešno vrnila po poškodbi, so v pregledu tedna zapisali pri Rokometni zvezi Slovenije.
nedelja, 2. november
Krimovke odlične na Norveškem
Rokometašice Krima OTP Groupa Mercatorja so v soboto na gostovanju na Norveškem s 35:28 premagale Solo in se veselile druge zmage v elitni ligi prvakinj. Pod prvo v tej sezoni so se podpisale pretekli konec tedna proti Bukarešti. V skupini B vodi še neporaženi Brest, ki je tudi s prispevkom šestih golov Ane Gros s 33:25 premagal Podravko. Na vrhu skupine A pa je madžarski Györ, ki po šestih tekmah prav tako še ne pozna poraza, tokrat je v derbiju skupine z 31:27 premagal drugouvrščeni Metz, Tjaša Stanko pa za zmagovito ekipo ni dosegla gola. V nedeljo je Elizabeth Omoregie ob porazu Bukarešte proti Odenseju (30:36) dosegla osem golov.
četrtek, 30. oktober
Piše: Peter Jančič (Spletni časopis) Mediji so se danes razpisali o plakatu, s katerim bi naj nekdo na podoben način kot nekoč Ludvik Tomšič na protestih, ki jih je proti nastanku prejšnje vladi pomagala organizirati Nika Kovač, pozival k umoru Janeza Janše. Le da bi naj zdaj bila tarča Robert Golob in Tina Gaber. Ali gre za njegov plakat, so preverjali celo […] The post Naša antifa podtika pozive k umoru Goloba in Gabrove appeared first on Demokracija .
ponedeljek, 27. oktober
Odličen teden slovenskih rokometašic, vrnitev Tjaše Stanko
Po reprezentančnem premoru se je na igrišče dokončno vrnila slovenska kapetanka Tjaša Stanko in že dosegla prve zadetke. V preteklem tednu so se izkazale tudi Nuša Fegic, Ema Hrvatin in Živa Čopi, ki pa se je žal tudi poškodovala. Med slovenskimi rokometnimi reprezentanti sta izstopala Matic Grošelj in Domen Makuc, so v tedenskem pregledu zapisali pri Rokometni zvezi Slovenije.
sobota, 25. oktober
Primer, ki se je začel s sporom zaradi sladoleda, je prerasel v sojenje nekdanjemu županu in podžupanu Krškega. Stanko in Krošelj očitke o korupciji zavračata: “To je velika neumnost.” The post Sojenje zaradi sladoleda v Krškem: Ali sta župan in podžupan res prejela podkupnino? first appeared on NaDlani.si .
petek, 24. oktober
Kim Džong Un napovedal poglabljanje “vojaškega bratstva” z Rusijo
Severnokorejski vodja Kim Džong Un je v govoru napovedal, da bo vojaško zavezništvo z Rusijo "napredovalo brez prestanka".
Severna Koreja je poglobila partnerstvo z Rusijo po začetku ruske invazije na Ukrajino. Po podatkih južnokorejske obveščev...
Sladoledarja v vojni, na zatožni klopi tudi župan in podžupan
Tožilstvo zdaj že nekdanjemu županu Krškega Miranu Stanku očita zlorabo položaja, podžupanu Silvu Krošlju pa sprejemanje obljube koristi za nezakonito posredovanje.