Klemen Slakonja iskreno: Evrovizija me je pretresla bolj, kot sem pričakovalLeto dni po enem najbolj ambicioznih slovenskih evrovizijskih projektov Klemen Slakonja na svojo baselsko izkušnjo ne gleda več skozi rožnata očala spektakla, temveč precej bolj trezno. Umetnik, voditelj, imitator in glasbenik, ki je Evrovizijo dolga leta spremljal kot občudovalec in večkratni obraz Eme, je ob neposrednem vstopu v največji televizijski šov na svetu od blizu spoznal tudi manj bleščečo plat tega mehanizma. Namesto zgolj glamurja, adrenalina in mednarodne izpostavljenosti so ga pričakali tehnični zapleti, organizacijski stres, politična ozadja in osebne preizkušnje, ki so mu, kot priznava sam, močno spremenile pogled na festival. [caption id="attachment_46114" align="alignnone" width="905"][media-credit name="Foto: EBU / Corinne Cumming" align="none" width="905"] [/media-credit] Klemen Slakonja[/caption] Iskreno za Evrovizija.com Kljub razočaranjem ostaja Evroviziji zvest, le precej bolj realistično. V našem pogovoru odkrito spregovori o idealizaciji evrovizijskega cirkusa, o tem, zakaj Sloveniji pogosto zmanjka strateške drznosti, kako je kot tekmovalec prvič občutil brutalnejšo plat industrije ter zakaj je njegov znameniti lažni evrovizijski pokal danes postal simbol upanja. Razkrije tudi ozadje svojega izjemno zahtevnega video projekta imitacij evrovizijskih zmagovalcev, ki ga je financiral povsem sam in vanj vložil vse – tudi družinske prihranke. Klemen Slakonja danes Evrovizijo vidi drugače kot nekoč, a njegova ustvarjalna obsedenost, humor in želja po velikih zgodbah ostajajo nespremenjeni. Klemen Slakonja Leto dni kasneje Mineva leto dni od vašega evrovizijskega nastopa v Baslu. Kaj vam je od te izkušnje najbolj ostalo v spominu? Najbolj me je zaznamovalo spoznanje, kako zelo sem idealiziral Evrovizijo. Dolga leta sem jo videl kot največji televizijski in glasbeni spektakel na svetu, potem pa prideš tja in ugotoviš, da stvari pogosto niso tako dovršene, kot bi pričakoval. Iskreno – včasih nekatere stvari celo na RTV Slovenija delujejo bolje. In glede na to, da tudi doma pogosto kritiziramo organizacijo, je bil to kar precejšen šok. Največ stresa mi je povzročalo dejstvo, da tehnično niso bili pripravljeni na naš nastop, čeprav smo vse podrobnosti usklajevali mesece vnaprej. Na Emi je vse delovalo skoraj brezhibno, na Evroviziji pa do zadnjega trenutka nisem vedel, ali bo točka sploh izvedena tako, kot bi morala biti. To mi je požrlo ogromno energije in živcev. Bi lahko potemtakem rekli, da je bil vaš evrovizijski nastop predvsem adrenalinski vrtiljak ali pa ste ga doživeli tudi kot globoko osebno lekcijo? Oboje. Adrenalina je bilo ogromno, še močnejša pa je bila osebna lekcija. Ko enkrat stopiš na ta hitri vlak, ni več veliko prostora za popravke. Je, kar je. Za nekaj mesecev Evrovizija postane središče tvojega sveta, najpomembnejši projekt v tvojem življenju, potem pa je nenadoma vsega konec in vrneš se v vsakdanjo realnost. Prav ta kontrast te močno pretrese. Prisili te, da se vprašaš, kaj je v življenju res pomembno. Mehanizem te namreč celega vzame, dobro prežveči in izpljune. Na takšen izziv moraš biti že od samega začetka več kot izjemno dobro pripravljen. Iskreno sem mislil, da sem. A šele ko daš vse to skozi, zares vidiš, kaj to pomeni. [caption id="attachment_45129" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: EBU / Alma Bengtsson" align="none" width="1000"] [/media-credit] Klemen Slakonja na drugi vaji.[/caption] Televizijski spektakel Kako danes gledate na Evrovizijo – je to še glasbeno tekmovanje ali predvsem televizijski spektakel? Evrovizija je predvsem televizijski spektakel. Če ne bi bila, jaz verjetno nikoli ne bi pel z glavo obrnjeno navzdol. (smeh) To ni zgolj pevsko tekmovanje, ampak vizualni dogodek, kjer moraš ponuditi nekaj, česar gledalci še niso videli. Glasba ostaja pomembna, a brez močne vizualne zgodbe danes težko izstopaš. Problem je, da izvedba tvojega nastopa ni vedno v tvojih rokah. Ko prideš tja, si gost sistema, številka v velikem mehanizmu. Zakaj Sloveniji po vašem mnenju ne uspe večji evrovizijski preboj? Sloveniji pogosto manjka predvsem celovita strategija. Ni dovolj le dobra pesem ali dober izvajalec – potrebuješ jasno izdelano zgodbo, močan PR in popolnoma usklajeno ekipo od začetka do konca. Smo majhna država, z majhnim finančnim vložkom in tako že izhodiščno nismo v istem položaju kot nekatere večje države. Zato moramo biti še toliko bolj premišljeni, drzni in inovativni. Prevečkrat se zadovoljimo z dejstvom, da na Evroviziji pač samo smo. [caption id="attachment_45132" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: EBU / Sarah Louise Bennett" align="none" width="1000"] [/media-credit] Klemen Slakonja na drugi vaji.[/caption] Od Eme do Evrovizije Ste kot tekmovalec spoznali drugačen svet, kot ste ga poznali kot večkratni voditelj Eme? Absolutno. Kot voditelj Eme sem bil v nekakšni oazi. Kot tekmovalec pa sem prvič zares občutil drugo stran – pritisk, napade, laži, tekmovalnost, skratka precej blata. Presenetilo me je, kako hitro se lahko pojavijo negativna energija, očitki in poskusi diskreditacije. Po Emi me je to osebno precej izčrpalo, nato pa so prišli še dodatni pritiski zaradi različnih polemik. Vse skupaj je bila predvsem psihološka zgodba notranjega boja. Bi danes še vedno želeli voditi Evrovizijo, če bi prišla v Slovenijo? To je bila dolgo moja velika želja in verjetno tudi profesionalni vrhunec, kot sem si ga predstavljal. A po tem, ko človek vidi ozadje, se začne spraševati. Če bi se ponudila priložnost, bi zaradi trenutne politične situacije danes resno razmislil, ali si tega še vedno želim. Na Evrovizijo zato gledam precej manj idealistično kot nekoč. Ko enkrat vidiš, kako za zaveso deluje čarovnik iz Oza, bleščavost ni več povsem enaka. [caption id="attachment_45121" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: EBU / Sarah Louise Bennett" align="none" width="1000"] [/media-credit] Klemen Slakonja in Mojca Fatur[/caption] Ostajao tudi lepi spomini Vam je kljub vsemu ostal tudi kakšen lep, nasmejan evrovizijski spomin? Seveda. Vzdušje v ekipi je bilo ves čas, ne glede na vse, izjemno. S svojo pozitivno energijo nas je pokonci držala moja draga Mojca Fatur. Danes kljub razočaranju nad rezultatom vem, da se je pesem ljudi dotaknila. Še vedno me vabijo na evrovizijske dogodke po Evropi, kjer lahko tudi na lastni koži začutim, da je nastop ne glede na vse pustil sled. Ljubezen do festivala ostaja, le pogled nanj je danes precej bolj realističen. Preden zaključiva – kje je danes vaš znameniti lažni evrovizijski pokal? (smeh) Skoraj bi že končal na sedežu EBU kot simbolična gesta, potem pa sem pomislil: zakaj bi nekaj, kar ljudem prinaša veselje, poslal nekam, kjer jim je popolnoma vseeno? Danes pokal živi med ljudmi – na koncertih, fotografiranjih, med oboževalci. Postal je simbol upanja. Morda celo neke vrste manifestacija želje, da bi pravi evrovizijski pokal nekoč dejansko prišel tudi v Slovenijo. https://www.youtube.com/watch?v=AzHDdX2JsM0&list=RDAzHDdX2JsM0&start_radio=1 Edinstvena imitacija Torej je ta evrovizijski pokal pravzaprav nastal kot del vaše velike video imitacije evrovizijskih zmagovalcev. Kako je sploh nastal ta projekt? Ko je padla odločitev, da grem na Emo, sem si rekel: grem »all in«. Želel sem ustvariti nekaj, česar pri nas do zdaj še ni bilo. Po imitacijah vseh slovenskih predstavnikov na Evroviziji, ki smo jih z ekipo pripravili na zadnji Emi, ki sem jo vodil leta 2020, je bil naslednji logični korak video z imitacijami vseh evrovizijskih zmagovalcev tega tisočletja. (smeh) Celoten video sem financiral iz lastnega žepa, najel studio, vložil vse, kar sem lahko, in celo Mojco prijazno prosil za njene prihranke. Tako je nastal projekt vseh evrovizijskih zmagovalcev skupaj z lažnim pokalom kot simbolnim delom celotne zgodbe. Šlo je za velik produkcijski zalogaj, pri katerem je celotna fenomenalna ekipa dihala za vsak detajl – od maske, kostumov in scenografije do natančne rekonstrukcije posameznih nastopov pod režijsko taktirko izjemnega Nejca Levstika. Mnogi gledalci še danes ne morejo verjeti, da se pod vsemi maskami skriva ena sama oseba. Tudi sam še vedno težko verjamem, da nam je v štirih dneh in nočeh uspelo poustvariti kar 39 likov. Bilo je naporno. Da ne bi izgubljal preveč časa, sem v tistih dneh precej manj jedel in pil, kot bi moral. A dejstvo, da so ljudje na koncu prepoznali trud, kreativnost in obsedenost z detajli, odtehta tistih nekaj kilogramov, ki sem jih med projektom izgubil. Pravzaprav je šlo za najuspešnejšo shujševalno kuro v mojem življenju. (smeh) Finančno se projekt glede na vložek verjetno še nekaj časa ne bo povrnil, osebno pa mi pomeni ogromno. Gre za enega največjih ustvarjalnih in produkcijskih zalogajev v moji karieri. Seveda bi si želel, da bi video postal vsaj napol tako viralen na YouTubu, kot je bil pred leti Putin, Putout. A časi so danes drugačni – viralnost se seli na TikTok in Instagram, kjer so posamezni izseki lepo zaokrožili po evrovizijskem vesolju. https://www.youtube.com/watch?v=t-wFKNy0MZQ&list=RDt-wFKNy0MZQ&start_radio=1 The post Klemen Slakonja iskreno: Evrovizija me je pretresla bolj, kot sem pričakoval appeared first on Evrovizija.com .