Iskanje: zlata
četrtek, 7. maj
Sal Da Vinci: Predstavljati Italijo na Evroviziji je zame velika čast in odgovornost
Sal Da Vinci je trenutno brez dvoma eno najbolj vročih imen italijanske glasbene scene. Njegova zmagovalna skladba zadnjega festivala v Sanremu »Per sempre sì« je prerasla v pravi fenomen, zdaj pa pevec stopa še na največji evropski glasbeni oder, kjer bo na Dunaju zastopal Italijo. Pesem, ki je v Italiji že prejela zlato naklado, beleži izjemne številke tudi zunaj domačih meja. Na Spotifyju in YouTubu je »Per sempre sì« skupaj presegla 24 milijonov ogledov in predvajanj, njen val priljubljenosti pa se še naprej širi po Evropi in širše. [caption id="attachment_49702" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: promo foto" align="none" width="1000"] [/media-credit] Sal Da Vinci[/caption] Sal Da Vinci, rojen kot Salvatore Michael Sorrentino, je sin legendarnega neapeljskega pevca in igralca Maria Da Vincija. Na oder je stopil že pri sedmih letih, pozneje pa nastopal tudi v filmih in gledališču. Pravi preboj v glasbi je dosegel leta 1994 z uspešnico »Vera«, ki je osvojila tudi Latinsko Ameriko. Sal Da Vinci o nastopu na ESC »Predstavljati Italijo na Evroviziji je zame velika čast in odgovornost, ki jo sprejemam z globokim spoštovanjem. V svoji karieri sem imel priložnost nastopati na številnih mednarodnih odrih in srečevati različna občinstva, vendar ostaja občutek vsakič poseben, ko lahko italijansko glasbo deliš s svetom,« je v uvodu dejal Sal Da Vinci in dodal, da ima italijanska glasbena tradicija izjemno zgodovino. »Sestavljajo jo melodije, besede in čustva, ki so vedno znala preseči meje in doseči srca ljudi. Ponosno je biti med umetniki, ki danes nosijo del te dediščine naprej.« Kaj pa evrovizijski oder? »Na ta oder bom stopil s hvaležnostjo in željo, da svetu pokažem tisto, kar italijanska glasba zna najbolje – spreminjati čustva v pesmi, ki lahko potujejo daleč. Ko melodija nastane iskreno, ne pripada več samo tistemu, ki jo poje. Postane del vseh in sama najde svojo pot,« je še povedal Sal Da Vinci. [caption id="attachment_49704" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Sal Da Vinci[/caption] Sal Da Vinci velja za enega največjih italijanskih gledaliških in glasbenih zvezdnikov. Njegovi muzikali in koncertni spektakli v Neaplju že več kot dve desetletji podirajo rekorde obiskanosti, samo v Teatro Augusteo si je njegove predstave ogledalo več kot milijon ljudi. Številne priredbe Da je »Per sempre sì« prerasla okvire običajne festivalske uspešnice, dokazujejo tudi odzivi iz tujine. Pesem spontano osvaja družbena omrežja in vsakdanje trenutke po različnih državah – od zabav v Romuniji do novih izvedb v japonščini in celo latinskih priredb. Prav ta naravna širitev med jeziki in kulturami kaže, kako univerzalno deluje refren skladbe. Evforija okoli pesmi se seli tudi v svet zabave in športa, kjer vse več znanih osebnosti javno prepeva njen refren. »Per sempre sì« se tako spreminja v pravi medgeneracijski fenomen. Navdušenje dodatno stopnjuje napoved novega albuma »Per sempre sì«, ki bo izšel 29. maja. Prihaja tudi turneja Sal Da Vinci bo julija 2026 začel tudi obsežno koncertno turnejo po italijanskih poletnih prizoriščih in gledališčih. Posebno zanimanje vlada za njegove nastope v Neaplju, kjer bo 25., 26. in 27. septembra pripravil tri velike koncertne večere v Areni Flegrea. [caption id="attachment_49703" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Sal Da Vinci[/caption] Leta 2024 je s skladbo »Rossetto e Caffè« ustvaril pravi glasbeni fenomen. Pesem je zbrala več kot 450 milijonov predvajanj in postala ena največjih italijanskih uspešnic zadnjih let. Zdaj novi val navdušenja povzroča še njegova evrovizijska pesem »Per sempre sì«, s katero bo Italijo zastopal na Dunaju 2026. The post Sal Da Vinci: Predstavljati Italijo na Evroviziji je zame velika čast in odgovornost appeared first on Evrovizija.com .
Foršek in Klarič tretja na tekmovanju za Baumgartnov pas
Mlada člana združene ekipe "Sobočanci" sta se v Mariboru udeležila tradicionalnega judo tekmovanja, mednarodnega turnirja za že 65. zlati Baumgartnov pas.
Ivan Bratko prejel zlati red za zasluge za prispevek k razvoju umetne inteligence
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je raziskovalcu Ivanu Bratku vročila zlati red za zasluge za njegov prispevek pri utemeljitvi in razvoju umetn
Ne boste verjeli, koliko je treba odšteti za kilogram češenj! »Iz česa pa so, iz zlata?«
Bralec nam je poslal fotografijo, ki jo je posnel na koprski tržnici, nič kaj boljše pa ni v sosednjem Zagrebu.
Nekoč odpadek, danes zlato: zakaj bi morali večkrat piti sirotko (in za koga ni primerna)
Stranski produkt pri proizvodnji sira in skute je pogosto končal kot krma za živino.
Ugledni akademik si je izmislil prestižno nagrado, ukanil ministre in jo podelil – samemu sebi!
Človek, ki je dve desetletji veljal za avtoriteto, izpeljal prevaro, ki je vključevala izmišljene mednarodne institucije, ponarejene doktorate in prestižna zlata odličja. Njegova predrznost je šla tako daleč, da so se mu na svečanih podelitvah klanjali ministri in pravi 'nobelovci', ne da bi kdo posumil, da gre za popolno izmišljotino.
Madžarska je Ukrajini vrnila pošiljko gotovine in zlata, vredno 82 milijonov dolarjev. Primer je razgalil politične napetosti med državama.
Zmagovalca dveh preteklih sezon Kmetije Tim Novak in Tilen Brglez imata več nalog, ena izmed njih je podelitev zlatega jajca. S črnim orehom sta za prvo dvobojevalko že določila Alenko Weiss. Na posestvu šova Kmetija je završalo kot že dolgo ne. Tekmovalce sta obiskala kar dva nekdanja zmagovalca – Tim Novak, zmagovalec prejšnje sezone, in […]
Predsedničin forum posvečen umetni inteligenci
Na Brdu pri Kranju bo danes potekal šesti predsedničin forum, na katerem bo v ospredju iskanje rešitev na izzive, povezane z etičnimi in družbenimi vprašanji, ki jih prinaša umetna inteligenca. Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo ob tej priložnosti pionirju na področju umetne inteligence Ivanu Bratku vročila zlati red za zasluge.
sreda, 6. maj
Na Brdu pri Kranju bo danes potekal šesti predsedničin forum, na katerem bo v ospredju iskanje rešitev na izzive, povezane z etičnimi in družbenimi vprašanji, ki jih prinaša umetna inteligenca. Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo ob tej priložnosti pionirju na področju umetne inteligence Ivanu Bratku vročila zlati red za zasluge.
Ricco Gross zdaj strelski trener švicarskih biatloncev
Nemec Ricco Gross, pred leti tudi trener slovenske reprezentance, je novi strelski trener švicarske biatlonske reprezentance. Nosilec štirih zlatih olimpijskih kolajn in devetkratni svetovni prvak je že lani deloval v Švici, kjer je sodeloval s tekmovalci v centru v Lenzerheideju. Gross je pred tem deloval tudi v Nemčiji, Rusiji in Avstriji.
Ko se je mož pred nekaj leti med mašo trudil zamotiti enega od najinih vnukov, sta preštela vse angele na baročnem oltarju naše farne cerkve v Leskovcu. Naštela sta jih 118 – od tistih velikih do čisto drobnih. Pred stoletji so umetniki na ta način želeli vernikom pričarati živo podobo nebeškega zbora in jim približati veličino Božje slave. Kdor gleda z očmi srca, hitro razume, da ti zlati okrasi niso le estetski dodatek, temveč globoka pripoved, ki se nas dotakne bolj kot gola beseda.
Osrednji kip Žalostne Matere Božje pa nam govori, da Marija v svojih najtežjih trenutkih ni bila sama. Obdana je bila z zvestimi nebeškimi spremljevalci. Prav angeli so tisti, ki naše trpljenje »nesejo« v nebo in nam sporočajo, da križ nikoli ni končni poraz, temveč ključni del našega odrešenja.
Čeprav že leta zrem v ta bogati oltar, so moje misli ob nedavnem prebiranju prilike o desetih devicah odplavale v prihodnost. Spomnila sem se večera, ko sta pri naju prespali vnukinji. Z velikim zanosom sta vad...
Po dnevih divjine sva z Zlato odjadrala do otoka New Georgia, kjer sva si privoščila nekaj udobja civilizacije in dopolnila zaloge hrane in vode na barki. Za prvi postanek na otoku sem si izbral naselje Munda, kjer je tudi otoško letališče. Preglavice na poti so nama spet povzročali številni koralni grebeni, ki obkrožajo otok, a niso vrisani na navtičnih kartah oziroma so narisani na napačnih mestih. Tudi satelitski posnetki tega dela otoka so zelo slabi, ali so prekriti z oblački ali pa je morje na posnetkih zaslepljeno s soncem. Pomagala sva si lahko le s počasno plovbo med grebeni in s skrbnim opazovanjem barv morja pred premcem barke. Zlatini živci so bili spet na preizkušnji še posebej, ko se je pooblačilo in je začelo deževati. Takrat se v morju svetlih barv grebenov ni več videlo že na daleč, temveč so se prikazali šele tik pred barko in sva potem morala na hitro ustaviti barko in se vračati iz slepe ulice. Dve uri sva potrebovala za zadnje tri milje poti in do Munde nama je uspelo pripluti ne da bi nasedla. Za nagrado sva si v gostilni ob obali privoščila večerjo, naslednji dan pa še sprehod po vasi in okolici ter obisk trgovin in tržnice. Za privez za Skokico preko poletja sem se dogovoril v marini v pristaniškim mestecu v Noro, ki leži na severozahodni strani otoka. Pot med Mundo in Norom naju je spet vodila med številnimi koralnimi grebeni, otoki, otočki in čermi ter na koncu še po nekaj milj dolgem ozkem prelivu med otoki. Ta del poti me je zelo spominjal na plovbo po rekah in rokavih Amazonije pred nekaj leti. Pred Norom se je kanal razširil v zaliv in na desni sva videla marino in kakšnih deset tam privezanih bark. Edina še prosta boja je čakala na Skokico. To ni marina, kakršne poznamo na Jadranu, temveč je v zalivu zasidranih nekaj boj, na katere se priveže barko. Na obali je pipa z vodo in sanitarije, zagotovljeno imajo tudi 24 urno varovanje. Obalni del marine je še v izgradnji in ko bo končan, bo imela marina nekaj deset privezov tudi ob obali. Lastnik je Avstralec, marino pa upravlja nemška jadralka Hilde, ki je s svojo jadrnico v Noru obtičala med korono in se tukaj dovolj dobro počuti, da svoje jadralske poti okoli sveta po epidemiji in odprtju meja še ni nadaljevala. S Hilde sva bila v zadnjih mesecih večkrat v stiku preko mailov, zdaj pa smo se spoznali še v živo. Noro je pristaniško mestece v katerem je tudi dokaj velika tovarna ribjih konzerv »Soltuna«, ki daje zaposlitev veliko domačinom. Hiše v mestu so zato bolje grajene in bolj razkošne, kot smo jih do zdaj, z izjemo Honiare, videvali po Salomonovih otokih. V Noru sem imel opravek tudi na carini, saj mi carinik ob našem prihodu na Salomonove otoke pred nekaj tedni ni izdal carinskega potrdila in sem le tega dobil šele tukaj. Deževno-sončni so bili zadnji dnevi in napoved je kazala, da se bo spremenljivo vreme nadaljevalo še nekaj dni. Jutra so lepa, sončna, popoldnevi in večeri oblačni in plohasti. Iz Nora sva odjadrala še nekaj deset milj naprej proti zahodu do Giza, ki je glavno mesto province Zahodne province Salomonovih otokov. Otok Ghizo je podobno kot mnogi drugi tukajšnji otoki obdan z laguno, koralnimi grebeni in otočki na zunanjem koralnem grebenu. V Gizu je veliko kitajskih trgovin in trgovinic, po luknjastih cestah pa je v mestu gost promet z avtomobili, čeprav je otok majhen in cest tukaj ni veliko. V zapisov jadralcev sem prebral, da sidrišče v mestu ni varno, a ne zaradi vremena temveč zaradi tolovajev, zato sva preko noči sidrala v sosednjem zalivu, čoln pa sem dvignil na palubo in pospravil motorček. Na poti z Ghiza nazaj proti Noru sva se z Zlato ustavila na otoku Kolombangara, ki je s 1770 metri najvišji otok v Salomonovem otočju. Ime otoka v jeziku staroselcev pomeni božanstvo voda, saj ima otok zaradi višine gora veliko padavin in po pobočjih se k morju zato stekajo številne reke in potoki. Kolombangara je poraščena z gostim gozdom in gozdarstvo daje domačinom kruh. Iz mirnega zaliva Ringgi sva se sprehodila skozi gozd po rahlo vzpenjajočih poteh na nižjem delu otoka. Gozd na tem delu otoka so gozdarji precej spremenili in so zdaj tu obsežni nasadi predvsem hitro rastočega mavričnega evkaliptusa, ki zraste v višino preko 60 metrov. Višje po hribih na otoku je prvobitni tropski deževni gozd, a po planinskih poteh Kolombangare se bomo raje sprehajali čez nekaj dni, ko bo vreme bolj suho. < Tetepare Nadaljevanje 13.5.2026 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
Šest tisoč osnovnošolcev prejelo prav posebno nagrado
V Cankarjevem domu so na sklepni prireditvi projekta Bralna značka nagradili učence, ki so vseh devet let osnovne šole vztrajali pri branju. Tradicionalnega srečanja devetošolcev se je udeležila približno petina vseh zlatih bralk in bralcev iz Slovenije ter slovenskih šol v Italiji.
Zlato in srebro poskočila ob optimizmu glede vojne z Iranom in šibkejšem dolarju
Trgi so optimistični ob napovedih konca vojne med ZDA in Iranom.
Območno združenje Rdečega križa Domžale letos praznuje 80 let delovanja. Jubilej sovpada s 160-letnico Rdečega križa na Slovenskem, organizacija pa je ob tej priložnosti prejela tudi zlato priznanje Občine Domžale. Predsednik Brane Kosmač, ki je z Rdečim križem povezan že več kot 40 let, in sekretarka Majda Mernik, ki je svojo pot začela kot prostovoljka […] The post 80 let Rdečega križa Domžale: »Stiske ljudi so danes drugačne kot nekoč« appeared first on modre novice .
Shell na bencinskih servisih po Sloveniji predstavlja Shell Café, svojo kavo, ki jo barvito imenujejo tudi drugo črno zlato. V aktualni akciji med 7. aprilom in 28. junijem pivcem kave pri vsakem odmerku vroče mešanice podarijo nalepko.
Ko jih...
Poseben dan za Gorana Dragića
Zlati slovenski košarkarski kapetan Goran Dragić je danes dopolnil 40 let. Nekdanji slovenski košarkar je svojo kariero uradno končal konec leta 2023, na svoji poti pa spisal velikansko zgodbo o uspehu ter popeljal Slovenijo do prvega naslova in zlatega odličja v ekipnih športih na velikih tekmovanjih. Na to smo se spomnili ob njegovem posebnem jubileju, o anekdotah in spominih na novopečenega 40-letnika pa je za Sportal spregovoril njegov nekdanji soigralec in prijatelj Saša Zagorac.
KUHALNICA: Polpeti iz bučk in korenja
Tudi če niste ljubitelji zelenjave in ste mnenja, da bučke ne sodijo na krožnik, vas bo ta recept prepričal. Zlato zapečena skorjica, znotraj pa sočna sredica – jed, ki se lahko kosa tudi z zrezkom. Klasične polpete iz bučk popestrite s korenčkom in bučnimi semeni.
torek, 5. maj
Poletje se nam počasi, a zanesljivo bliža. Do takrat pa vam Kvarner ponuja številne zanimive dogodke, aktivnosti v naravi in uživanje v odlični gastronomiji. Prepričani smo, da bo kaj od naštetega privabilo tudi vas in vašo družino. FEŠTA LOŠINJSKE KUHINJE, do 31.5.2026, LOŠINJ V maju Lošinj postane prizorišče vrhunskih otoških okusov na tradicionalnem festivalu lošinjske kuhinje – »Okusi vitalnosti«. Kar 12 restavracij ponuja posebej pripravljene menije, ki jih navdihujejo lokalne sestavine in mediteranska prehrana, s poudarkom na zdravju, svežini in pristnosti. "UČKA TRAIL", 23.5.2026, MOŠĆENIČKA DRAGA Doživite edinstveno povezavo med obalo in gorskimi vrhovi, ko tečete skozi čudovite pokrajine Učke in Ćićarije. To je dirka za tiste, ki želijo občutiti naravo v njeni polni moči in najti navdih na vsakem koraku. Prisrčno vabljeni! "FIT4NOVI" 2026, do 31.5.2026., NOVI VINODOLSKI Mesec maj prinaša obilo razlogov za obisk Novega Vinodolskega, posebno mesto v bogatem koledarju dogodkov pa zaseda priljubljeni športni dogodek FIT4NOVI. Ta edinstven dogodek bo ponovno združil šport, zdravje, naravo, izobraževanje in zabavo ter Novi Vinodolski spremenil v središče aktivnega življenja in pozitivne energije. "PUT DO OKUSA KRKA", do 31.5.2026, KRK Mesto Krk to pomlad ponovno postaja stičišče otoške gastronomije. V novi izdaji promocijske kampanje Potovanje do okusa Krka / Put do okusa Krka so lokalni gostinci pripravili posebne menije in jedi, navdihnjene s tradicionalnimi recepti, lokalnimi sestavinami in sodobnim pristopom h kulinariki. Letošnja izdaja kampanje poteka v letu, ko Kvarner nosi naziv Evropska gastronomska regija. To je prestižno priznanje, ki potrjuje kakovost, pristnost in trajnost gastronomije celotne regije. Projekt Potovanje do okusa Krk se naravno vklaplja v to zgodbo, saj prav skozi lokalne restavracije in njihove menije predstavlja bogastvo kvarnerske kulinarične dediščine. "RETROPATIJA 2026", 25.-27.6.2026, OPATIJA RetroOpatija, najljubša opatijska prireditev, znana tudi kot glasbeno-plesni časovni stroj v zlatih desetletjih 20. stoletja, bo potekala od 25. do 27. junija, Opatijo pa bo znova prežela dobra glasba, edinstveni modni izrazi, nori plesni ritmi in odlična vzdušje. V treh dneh dogodka bo vsak kotiček Opatije utripal z retro energijo z edinstveno kuliso primerno okrašenih izložb in lokalov, retro sejma, starih avtomobilov, vesp, plesalcev, frizerjev in nore disko zabave. Vir: Turistična skupnost Kvarnerja