Iskanje: zlata
nedelja, 16. november
Velika Britanija prosilcem za azil napovedala ukinitev “zlatega vstopa”
Veliki Britaniji se obeta največja prenova azilne politike v sodobnem času, napoveduje tamkajšnja oblast. Sprejeta je bila namreč odločitev, da se bo šlo v drastično omejitev zaščite osebam, ki jim je bil dodeljen azil.
Vladajoča laburistična v...
Poglejte dela 10. državne tematske razstave Gnoj je zlato v Gornji Radgoni (FOTO)
Drzno misel je uporabil že Srečko Kosovel v pesmi Kons. 5. Tema letošnjega razpisa odpira temeljna vprašanja družbe.
Velika Britanija je napovedala drastično spremembo azilne politike
Velika Britanija napoveduje veliko prenovo azilne politike. Z njo načrtuje drastično omejitev zaščite za begunce. "Ukinila bom zlato vstopnico v Združ
Pri dvaintridesetih sem polovično invalidsko upokojena – bi lahko bilo drugače?
Bila sem zlata maturantka, danes pa živim z bipolarno motnjo. To je moja zgodba o spregledani stiski, padcih, upanju in moči, da znova vstaneš.
sobota, 15. november
Potovalke polne denarja in zlata stranišča: Bes v Ukrajini zaradi korupcije
Ukrajino pretresa korupcijski škandal, ljudje so besni.
Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši?
Na to vprašanje bodo poskusili odgovoriti na Festivalu slovenskega šansona 2025, ki se bo zgodil v nedeljo, 16. novembra, s pričetkom ob 20. uri. Žal neposrednega televizijskega prenosa ne bo, tako da se lahko s klikom tukaj pridružite neposrednem radijskem in video prenosu na spletni strani Prvega programa Radia Slovenija . Glasbeni večer, ki se bo odvijal v Domu kulture Velenje, bosta letos povezovala Igor Velše in Višnja Fičor. Edinstven festival Tik pred pričetkom tega edinstvenega festivala, skozi katerega skozi zgodbe spregovorijo šansoni, smo se pogovarjali tako z Andrejem Prezljem , ki je glasbeni urednik na Prvem programu Radia Slovenija in urednik letošnjega festivala kot tudi z Matejem Jevniškom , ki je urednik glasbenega in razvedrilnega uredništva na Radiu Slovenija. [caption id="attachment_47621" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Andrej Prezelj[/caption] Prvi program kot ambasador šansona Andrej, Slovenski šanson je festival z dolgo tradicijo in zelo posebnim značajem. Kako se danes, v času instantne pop kulture in hitrih digitalnih formatov, pripravlja festival, ki temelji na besedi, zgodbi in glasbeni interpretaciji? Drži. Začetki festivala segajo v leto 1984. To je bil še festival Jugoslovanskega šansona pod vodstvom Bojana Adamiča. Festival je nekako zamrl potem leta 1990. Na Prvem programu je prišlo do obuditve festivala nato leta 2001 in je potekal vse do leta 2013. Po desetletnem premoru pa smo se na Prvem programu Radia Slovenija odločili, da je čas za obuditev festivala – saj smo opazili, da kar veliko slovenskih glasbenikov ustvarja v duhu šansona. Tako smo leta 2023 na razpis prejeli kar 66 skladb, letos 57 skladb. Kar seveda pomeni, da je zvrst šansona še vedno relevantna hkrati pa festival odpira vrata mlajši generaciji slovenskih šansonjerjev. Kot glasbeni urednik Prvega programa Radia Slovenija imate edinstven vpogled v razvoj domače glasbene scene. Kje danes vidite šanson? Upam trditi, da je Prvi program nekakšen ambasador šansona – šansone lahko slišite v naših glasbenih izborih, šansonjerji nastopajo tudi v oddaji Prva vrsta, kolegica Teja Klobčar pogosto v oddaji Pesem v žepu naredi daljšo recenzijo albumov in pogovore s šansonjerji. Prvi program Radia Slovenija ima posebno poslanstvo – negovati slovensko besedo in glasbo. Kaj vam osebno pomeni, da se festival odvija prav pod okriljem radia, in kako se ekipa programsko in produkcijsko vključuje v ta proces? Radio je odličen medij za festival; radijski eter doseže tiste nekoliko starejše poslušalce, kot verjetno tudi poslušalke in poslušalce srednjih let, sploh tiste, ki se peljejo v avtomobilu, hkrati pa mlajši poslušalci izvejo informacije tudi preko naših socialnih medijev ali portala MMC. Kot urednik festivala imam prste povsod, saj je nujno, da ima en človek pregled vseh segmentov festivala tudi če katerega ne pokriva – tako sem zadolžen za komunikacijo z glasbeniki, organizacijo tonskih vaj, zbiram tehnične rajderje za našo produkcijsko ekipo, pišem sporočila za javnost, kakor tudi spremno besedilo za glasbeno izdajo šansonov. Sem tudi nekakšen vezni člen med glasbeniki in našo produkcijsko ekipo, če pride do kakršnih koli sprememb to seveda obvestim obe strani. Publika šansona je pogosto opisana kot zahtevna, zrela, a tudi hvaležna. Kako danes poslušalci sprejemajo tovrstne festivale in ali opažate, da se zanimanje za šanson med mlajšimi generacijami morda znova prebuja? Če sklepam po koncertu Hostnika in Krečiča, ki se je zgodil 25. oktobra, je bilo med poslušalci kar nekaj mladih obrazov. Ali bo veliko mladih na sklepnem večeru Festivala slovenskega šansona, nimam podatka. Vem, pa da karte za šanson kar hitro kopnijo, tako da pričakujem precej napolnjeno dvorano. [caption id="attachment_47622" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Matej Jevnišek[/caption] Sodobni trubadurji Matej, kot glasbeni urednik nosite pomemben del odgovornosti za umetniško in programsko podobo festivala. Kako ste se lotili izbora in koncepta – kaj je bil vaš glavni kriterij pri sestavljanju letošnjega programa? Glede na to, da je festival tekmovalnega značaja težko govorimo o konceptu, vsaj v začetkih. Koncept se pravzaprav izoblikuje kasneje, s prijavljenimi skladbami prek razpisa, nato izbora strokovne komisije in šele nato lahko začnemo govoriti o obrisih koncepta. Če govoriva o krovnem konceptu ozirom kriterijih, pa šanson že sam po sebi nastane kot pesniški »izbruh« v povezavi z glasbo. Besedilo je tisto, ki mora imeti umetniško vrednost. Seveda tudi muzika nosi svoj del te odgovornosti. Festival Slovenski šanson ima svojo tradicijo, a tudi svojo občinstvo, ki pričakuje presežek – tako v besedilu kot v interpretaciji. Kako težko je danes najti avtentične ustvarjalce, ki še znajo pripovedovati zgodbe skozi pesem? O tem bi lahko razglabljali zelo široko, od krize vrednot do individualizma in skorajda čustvene otopelosti sodobnega človeka. Šanson se mora roditi iz osebne izkušnje, iz krika, kritike, poteptanosti, krize … a vse to mora avtor občutiti na lastni koži. Zato da se izpove, da zadrhti njegova duša, se na odru da poslušalkam in poslušalcem. In nato mu verjamemo, ko se naježi koža, ko ga razumemo in se lahko poistovetimo z njegovo pripovedjo. Gre za sodobne trubadurje. In so, še vedno so med nami, kot boste lahko slišali in doživeli muziko na lastni koži. Z uredniškega vidika – kaj pomeni priprava takšnega festivala za Radio Slovenija? Predvsem v prvi vrsti izpolnjevanje poslanstva za nekomercialne in nišne vsebine. Šanson sam zase težko preživi nekje zunaj, naše poslušalstvo je v zadnjih letih malo zatavalo v nenavadne okuse in trivialnost. Ravno zato pa je tukaj javni servis nacionalnega medija, da kljub vsemu postavlja smernice in pokaže, da je tukaj še kaj drugega od enostavnih glasbenih in besednih vzorcev. Nacionalni medij ne sme nikoli pozabiti na svojo izobraževalno vlogo, ki sploh ni tako minorna. Že glasbeni uredniki nosimo pomembno nalogo v zadovoljevanju zelo širokih glasbenih okusov in moramo krmariti med željami in našo lastno estetiko. Verjemite, ni enostavno. Je pa tako, da če nacionalni medij ne bo poskrbel za otroško, mladinsko, ljudsko, zborovsko, glasbo pihalnih orkestrov in godb ter šanson, nihče ne bo. Kljub vsemu mi letno na terenu in v naših studiih posnamemo ter arhiviramo ogromno koncertov, ki se nato predvajajo v etru nacionalnega medija. Če mi tega ne naredimo, potem vseh teh glasbenih vsebin ni. Prav tako je s projekti, kot je Festival slovenskega šansona. So sicer velik organizacijski in finančni zalogaj a ravno za to smo tukaj. Kaj bomo pustili zanamcem, je naša odgovornost. Upam, da ne praznih arhivov. Na tem mestu se moram zahvaliti Festivalu Velenje, ki je z nami vstopil v koprodukcijo in je na lokalni ravni izpeljal svojo nalogo več kot odlično. Nič ni samoumevno, tudi interes za nišne vsebine ne. Tega se moramo zavedati. Če bi morali opisati letošnji festival v treh besedah – katere bi izbrali? Drzen, sodoben in strasten. Šanson je glasbeni izraz, ki izhaja iz francoske tradicije in označuje pesem z izrazito literarno vsebino. Gre za intimno, pogosto pripovedno pesem, ki združuje poetičen besedilo z občutljivo, minimalistično glasbeno spremljavo, običajno kitaro ali klavirjem. V središču šansona je zgodba ali čustvo, pogosto melanholično, nostalgično ali refleksivno, pri čemer izvajalec poudarja interpretacijo in besedilno izražanje bolj kot tehnično virtuoznost. Klasični primeri prihajajo iz Francije, a žanr je vplival tudi na glasbeno sceno drugod po svetu. Slovenski šanson 2025 Na festivalskem odru se bo v tokratni ediciji predstavilo enajst izbranih zasedb - pisana bera tako izvajalsko in glasbeno, tudi tematsko. Ton glasbenega večera bo, kot se za šanson leta 2025 spodobi, poetično klasičen in sodoben. Po odpetih tekmovalnih skladbah bo tričlanska strokovna komisija na prireditvi podelila nagrado za najboljše besedilo, najboljšo glasbo, nagrado za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca ter veliko nagrado slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti. Na tekmovalnem odru se bodo predstavili (celotno predstavitev tekmovalcev si lahko ogledate tukaj ): 1. Matjaž Romih – Hohštapler 2. Café Noisette – Soška 3. Ana Mezgec in Nakána – Parkiram 4. Saša Lešnjek – Avtobus št. 6 5. Nina Virant – Vedno je pa tvoje lice 6. Urška Bergant – Zlati časi 7. Ana Maria Mitić – Oda vodovodarju 8. Žigan Krajnčan – Zrcalo 9. Nuša Ofentavšek (Uglašeni) – Zdaj je čas za naju dva 10. Primož Vidovič – Kruha in iger 11. Jure Ivanušič & Nordunk – Zrcalo družbe [caption id="attachment_38130" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Leta 2023 je slavil Tomaž Hostnik (Dekle iz zlatih sanj).[/caption] Posebna nagrada Na Festivalu Slovenskega šansona bodo podelili tudi nagrado Franeta Milčinskega - Ježka, ki bo letos podeljena že sedemintridesetič. Kdo bo prejemnik bo znan v nedeljo zvečer ... Dosedanji nagrajenci pa so: Marjan Marinc, Bojan Adamič, Srečko Golob, Urban Koder, Iztok Mlakar, Mojmir Sepe, Ervin Fritz, Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Pavel Lužan, Gojmir Lešnjak, Vita Mavrič, Zlatko Šugman, Jure Ivanušič, Črt Škodlar, Nataša Tič Ralijan, Andrej Rozman Roza, Sašo Hribar, Kolektiv Narobov, Adi Smolar, Tone Partljič (za življenjsko delo), Lado Leskovar, Vinko Möderndorfer, Barbara Cerar, Tone Fornezzi - Tof (za življenjsko delo), Tilen Artač, Toni Gašperič, Marko Radmilović, Ljerka Belak, Desa Muck, Drago Mislej - Mef, Zoran Predin, Jurij Souček (za življenjsko delo), Marko Brecelj, Vlado Kreslin, Svetlana Makarovič, Vlado Poredoš, Tomaž Domicelj in Sašo Hribar (posthumno) ter Boris Cavazza. The post Festival slovenskega šansona 2025: Kateri šanson bo najboljši? appeared first on Evrovizija.com .
Labodko Oli preganjali v vodo: utrpela je hudo poškodbo
Labodko Oli, ki živi na nabrežju Drave v Mariboru, je nekdo preganjal proti vodi, zaradi česar ji je zdrsnilo in udarila je ob kamnito brežino. Včeraj so labodko urgentno sprejeli k veterinarju, ki je ugotovil, da ima poškodovano nogo, so sporočili iz zavoda Zlato oko.
Učenke OŠ Tišina osvojile zlato priznanje na državnem tekmovanju v kuhanju
Ekipo so sestavljale Gaja Šinko, Lija Kukec, Lena Lapoša in Alja Györek.
Zlati rez: To najlepše ženske na svetu, prvo mesto veliko presenečenje!
V večnem iskanju definicije lepote znanost ponuja nepričakovano natančen odgovor. Z uporabo starogrške formule, znane kot "zlati rez", je londonski kozmetični kirurg dr. Julian De Silva izračunal, katera zvezdnica nosi naziv najlepše ženske na svetu.
petek, 14. november
Italija bi uvedla enkratni davek na družinsko zlatnino, v takšni višini
Italija bi uvedla enkratni 12,5-odstotni davek na zlato v zasebni lasti, tako bi zakonodajalci povečali preglednost trga in zbrali dve dodatni milijardi evrov.
Kitajska sporočila, da je odkrila največje nahajališče zlata v zadnjih 70 letih
Kitajska je objavila odkritje največjega nahajališča zlata v državi po letu 1949, s predvidenimi 1.444 tonami zalog v provinci Liaoning. Do novice o n
Odbito širi navdušenje nad parašportom - letos sodeluje 20 osnovnih šol iz vse Slovenije
Zveza za šport invalidov Slovenije (Zveza ŠIS – SPK) in njihov zlati sponzor Lidl Slovenija uspešno nadaljujeta športno-ozaveščevalni projekt Odbito. Gre za turnir v odbojki sede, ki želi mlade spodbuditi h gibanju, ukvarjanju s športom in aktivnemu načinu življenja, hkrati pa otrokom, strokovnim delavcem na šolah in lokalni skupnosti približati parašport ter spodbujati socialno vključevanje.
Praznična moda 2025: obleke, v katerih boš zablestela na vsaki decembrski zabavi
Ko se dnevi skrajšajo in se mesto ovije v zlato svetlobo, moda prevzame drugačen ton. Zimski in praznični čas nista le obdobje toplih oblačil, ampak čas, ko se izraža želja po lepoti, blišču in udobju. Praznična moda 2025 prinaša novo estetiko – manj pretirane glamuroznosti, več občutka. Oblačila niso več le vizualni spektakel, temveč način, kako izraziti ravnotežje med notranjim mirom in zunanjim sijajem. The post Praznična moda 2025: obleke, v katerih boš zablestela na vsaki decembrski zabavi appeared first on City Magazine .
Kaj se sredi razprodaje dogaja s ceno zlata?
Žlahtno kovino dviguje podatkovna vrzel, ki zamegljuje gospodarske obete ZDA.
Norveška je z zmago 4:1 proti Estoniji praktično zagotovila nastop na SP 2026.
Svetovna prvakinja se kljub bolečinam veseli slaloma v Leviju
Švicarska smučarka Camille Rast je po letih poškodb v prejšnji sezoni znova zasijala – v slalomu je bila vedno med najboljšimi in osvojila zlato na svetovnem prvenstvu.
četrtek, 13. november
Evforija v Tivoliju – ACH Volley še korak bližje ligi prvakov
Ljubljanski odbojkarji so s 3:1 in po dobljenem zlatem nizu na deseti točki premagali Dinamo iz Bukarešte in in se prebili v zadnji krog kvalifikacij lige prvakov. Več na Ekipa.si
Po drami in zlatem nizu izločili Romune
Več kot 4000 gledalcev se je razveselilo zmage odbojkarjev ACH Volleya v 2. kolu kvalifikacij za ligo prvakov. Zdaj v boj z Radničkim iz Kragujevca.
ACH Volley tudi s pomočjo kapetana po pravi drami in zlatem nizu ostaja v igri za ligo prvakov
Slovenski državni prvak ACH Volley Ljubljana je na povratni tekmi drugega kroga kvalifikacij za nastop v glavnem delu lige prvakov po pravi drami in zlatem nizu strl odpor Dinama iz Bukarešte in napredoval v zadnji, tretji kvalifikacijski krog. Romunski prvaki so prvo tekmo dobili s 3:1, povratno je s 3:1 (13, -19, 19, 19) dobil ACH Volley, tako da je o napredovanju odločal zlati niz, ki so ga s 15:10 dobili gostitelji. Trener Igor Kolaković je sredi tretjega niza v igro poslal kapetana Tineta Urnauta, ki se vrača po poškodbi in je tako zaigral prvič v tej sezoni. Korektor Tonček Štern je k zmagi prispeval 34 točk. V tretjem kolu kvalifikacij se bo slovenski prvak pomeril s srbskim klubom Radnički Kragujevac, ki je izločil avstrijski TSV Raiffeisen Hartberg.
Po pravi drami in zlatem nizu slovenski prvaki ostajajo del elite
ACH Volley po zlatem nizu ostaja v igri za ligo prvakov.