Rumeno

sreda, 7. oktober

RumenoGovori.sepred 2 dnevoma, 14 urami in 58 minutami
Slika članka
Najlažja torta za pripravo: uspe vsakemu, pripravljena pa brez veliko truda
Najboljše pri vsem je, da jo lahko pripravite brez posebnih slaščičarskih spretnosti.
RumenoTop24Novice.sipred 2 dnevoma, 15 urami in 8 minutami
Znana Slovenka je iskreno priznala, da je razočarana nad tem, kar se ji je zgodilo in da bo primorana oditi na policijo. Znana slovenska spletna vplivnica Katarina Benček je sporočila, da bo primorana iti na policijo. Ostala je brez kamere, vredne 800 evrov. Vplivnica Katarina Benček je pred kratkim razkrila, kaj se ji je zgodilo […]
RumenoMetropolitanpred 2 dnevoma, 15 urami in 45 minutami
Slika članka
Slovenski raper in punkerska glasbena skupina razkrili, kdo je tisti, ki mu želijo vse najslabše
Čeprav prijazno zapakirana, je vsebina, ki jo ponujajo, naravnost strupena.
RumenoeNavtikapred 2 dnevoma, 15 urami in 48 minutami
Jadralci na regati Cannes–Malta so uspešno prejadrali ožino Bonifaci med Korziko in Sardinijo. Slovenska ekipa Matica Vrečka na jadrnici Optimus Prime, ki je večino regate vodila, je zdrsnila na tretje mesto. Po dveh dneh plovbe je vodstvo prevzela francoska jadrnica Flamingo Rosso. Do cilja na Malti jih loči še 335 nmi. Na drugo mesto se je povzpela švicarska jadrnica Stella Nova, ki ima trenutno 6 nmi zaostanka. Slovenska ekipa Optimus prime, pod vodstvom Matica Vrečka je zdrsnila na tretje mesto. Trenutno imajo za vodilno ekipo 7 nmi zaostanka. Danes so celo dopoldne pluli v zelo šibkih vetrovih, ki so omogočali plovbo s hitrostjo enega do dveh vozlov. Trenutno pihajo nekoliko močnejši vetrovi in ekipam omogočajo plovbo s hitrostmi okoli 5 vozlov. Z vzhodne strani Sardinije se nam je javil Matic Vrečko , vodja ekipe Optimus Prime : »Regate sem se zelo veselil, saj je to prva primerjava proti drugim jadrnicam tipa Class 40. Start je bil pred pristanom kluba Yacht Club de Cannes. Presenetilo nas je, da so objavili, da bo start ob 12.00. Ker francoskega odštevanja nismo razumeli, smo takrat startali nakar nas je čudilo, da ni startal nihče drug. Hitro smo ugotovili, da se je ob 12.00 začela samo procedura in da je start ob 12.05. Obrnili smo in jo za las odnesli brez kazni pribitka dveh ur za prezgoden start. Nato smo startali še enkrat in odlično držali vodstvo v prvih miljah. Dobili smo občutek, da se lahko potegujemo za dobrim rezultatom. Stella Nova, sestrska jadrnica Optimusa Primea je največja konkurenca. Večkrat smo si izmenjali vodstvo in regata ostaja zelo zanimiva. Čez prvo noč so se vrstile tranzicije, območja z valovi in brez vetra, nato 17 vozlov vetra brez opozorila. Menjave jader smo izvajali pravočasno. Zaradi veliko dela, je bila noč kar neprespana. Drugi dan je sledila orca v ožino Bonifacio. 20 vozlov vetra in oster val sta nas spremljala celo dopoldne. Z odlično taktično potezo smo pred Stella Novo pridobili 2 milji prednosti, ki pa smo jih kmalu zatem izgubili s prepozno menjavo iz floka J2 na genovo J1 in iz krajšave na polno glavno jadro. V drugi noči sta jadralca na Stelli Novi izbrala pot tesno ob Sardiniji, medtem ko smo se mi držali bolj na odprtem. V enem trenutku sta imela kar 15 milj prednosti. Nočni termični veter smo kmalu zatem dobili tudi mi in razliko zmanjšali na smo 2 milji zaostanka. Ta noč je bila bolj stabilna in je omogočala boljši spanec. Ekipno sodelujemo v redu, počutje je dobro. Sedaj prihaja jugo, po katerem bomo orcali vse do vrat Favignana in Marettimo, 180 milj stran. Trenutno je še bonaca, ki jo izkoriščamo za počitek, pospravljanje, popravila in osebno higieno.«
RumenoN1pred 2 dnevoma, 16 urami in 7 minutami
Slika članka
Skozi pasja vratca naravnost v dnevno sobo: lastnika pričakal prizor, ki ga ne bo pozabil (VIDEO)
Lastnika hiše v Koloradu je presenetil nepričakovan obiskovalec, ki si je za vstop v njegov dom izbral precej neobičajno pot. Presenetljivo srečanje,
RumenoTop24Novice.sipred 2 dnevoma, 16 urami in 14 minutami
Vsi smo ga poznali kot Seada iz Outsiderja. Njegova življenjska zgodba je pretresljiva … Davor Janjić je z vlogo Seada v kultnem filmu Outsider osvojil srca številnih gledalcev. Nadarjeni igralec, ki je nekoč veljal za enega najbolj obetavnih obrazov svoje generacije, je umrl veliko prezgodaj. Star je bil komaj 53 let. Ko je leta 1997 […]
RumenoGovori.sepred 2 dnevoma, 16 urami in 47 minutami
Slika članka
Z bivšo ženo Boštjana Romiha je zdaj takole, Lara Romih pokazala čisto vse
Lara Romih je dala redek vpogled v svojo zasebnost.
RumenoGovori.sepred 2 dnevoma, 16 urami in 48 minutami
Slika članka
Christa Pike je po neuspešni usmrtitvi pri zavesti in govori: Bo država poskušala še enkrat?
Na smrt obsojena zapornica v Tennesseeju Christa Pike je budna in govori v bolnišnici, so v torek sporočili njeni odvetniki, šest dni po tem, ko je zaradi neuspešnega poskusa zvezne države, da jo usmrti s smrtonosno injekcijo, ostala nezavestna in priključena na respirator.
RumenoMetropolitanpred 2 dnevoma, 17 urami in 1 minuto
Slika članka
Umrla legendarna filmska igralka, ki je blestela v kultnih filmih in za svoj nepozabni nastop prejela oskarja
V svoji bogati karieri je nastopila v številnih filmih in televizijskih serijah.
RumenoTop24Novice.sipred 2 dnevoma, 17 urami in 11 minutami
Nika Prevc pred veliko sponzorsko priložnostjo, nato pa preobrat: v ozadju naj bi bila njena osebnost. Nika Prevc je v sezoni 2025/26 navduševala z rezultati, o katerih lahko športnik le sanja. A kot kaže, ji kljub izjemnim uspehom ni uspelo skleniti velikega sponzorskega sodelovanja, ki bi si ga marsikdo želel. Razlog naj bi bil precej […]
RumenoŽurnal24pred 2 dnevoma, 17 urami in 32 minutami
Slika članka
V nesreči se je huje poškodoval 16-letni sin Dominika Kozariča
Najstnik okreva po operaciji.
RumenoTop24Novice.sipred 2 dnevoma, 17 urami in 34 minutami
Tekmovalec MasterChefa spremenil strategijo in navdušil sodnike. Njegova nova taktika ga je popeljala na balkon, zato je ta teden varen pred izločitvijo. Tudi tokrat je bilo v MasterChefovi kuhinji zelo napeto. Sodniki so pripravili škatle z naključnimi sestavinami, katerih tekmovalci sprva niso smeli videti v celoti. 60-minutni čas kuhanja je začel teči takoj, nato pa […]
RumenoGovori.sepred 2 dnevoma, 17 urami in 36 minutami
RumenoTop24Novice.sipred 2 dnevoma, 18 urami in 13 minutami
Legendarni športni komentator Andrej Stare je razkril, kako je z njim danes in kaj se dogaja. Legendarni športni komentator Andrej Stare je po koncu 45-letne kariere na RTV Slovenija doživel eno najtežjih obdobij v življenju. V dobrem letu dni so ga zaznamovali sepsa, številne operacije in diagnoza raka na debelem črevesju. Danes pravi, da je […]
RumenoŽurnal24pred 2 dnevoma, 18 urami in 23 minutami
Slika članka
Nika Prevc ob veliko denarja, kriva naj bi bila njena osebnost
Nika Prevc naj bi bila ob bogato sponzorsko priložnost ...
RumenoN1pred 2 dnevoma, 18 urami in 40 minutami
Slika članka
Bi živeli kot v pravljici? Na prodaj razkošna rezidenca, ki skriva posebno presenečenje
Na Škotskem se je na trgu pojavila nepremičnina, ki bolj kot na družinsko hišo spominja na prizorišče iz zgodovinskega filma. Razkošna rezidenca v Abe
RumenoeNavtikapred 2 dnevoma, 18 urami in 43 minutami
Ponoči sem se približal indonezijskim otokom in spet sem moral slalomirati med ribiči in njihovimi mrežami. Zato nisem spal. Proti jutru sem prijadral do Vzhodnega Timorja in si še vedno nisem upal zaspati, da se ne bi slučajno zaletel v otok. Na karti sem poiskal prvo možno sidrišče, kjer so bile na elektronski karti dovolj natančno zarisane globine vse do obale. Zjutraj sem ves utrujen od neprespane noči pri naselju Como zavil k obali, pospravil jadra, spustil sidro in šel spat. A tukaj se današnja zgodba šele začne. Spal nisem niti četrt ure, ko sem od zunaj slišal glasno klicanje, ki ni hotelo nehati. Omotičen sem se skobacal iz postelje in pogledal ven ter videl dva policaja na policijskem čolnu. Hitro sem bil buden. Povedal sem jima, da sem se ustavil, ker sem bil utrujen in sem se želel naspati. »Yes, yes, no problem.« Policaja sta najprej pregledala barko, potem vprašala, od kod prihajam ter me povabila v svoj čoln. Rekla sta, naj s seboj odnesem vse dokumente, da jih bom pokazal njihovemu komandirju. Še enkrat sem povedal, da nisem imel namena iti na obalo, da se želim le spočiti in da se bom v Vzhodni Timor prijavil jutri v Diliji, glavnem mestu. »Yes, yes, no problem.« Policaja sta bila prijazna in z njihovim čolnom smo se odpeljali na obalo ter se sprehodili do postaje pomorske policije. Tam sem se srečal z njihovim komandirjem, ki žal ni govoril angleško, jaz pa ne tetumsko ali portugalsko. Vzhodni Timor je bil do leta 1975 portugalska kolonija, zato domačini govorijo tudi portugalsko. Ko so se Portugalci umaknili, je Vzhodni Timor zasedla Indonezijska vojska in ga priključila Indoneziji. Domačini so se uprli vojaško premočnemu okupatorju in več kot 25 let je potem trajal njihov oborožen in krvav boj za osvoboditev, v katerem je življenje izgubilo kar tretjina prebivalcev države. S posredovanjem OZN so dosegli premirje, indonezijske vojska se je umaknila in Vzhodni Timor je leta 2002 postal samostojna država. Prek enega od policajev, ki je vsaj malo razumel angleško, smo se potem nekako sporazumevali. Povedali so mi, da ni nobena težava, če sem sidral in se želel spočiti, vendar morajo oni popisati vsakogar, ki pristane v njihovem pristanišču. In pregledovanje dokumentov, popisovanje in izmenjavanje informacij je potem trajalo tri ure. Oni so telefonarili v Dili po navodila, me vsakih nekaj minut kaj vprašali, popisovali, jaz pa sem kinkal na stolu pred pisarno. Eden od mlajših policajev, ki je malo govoril angleško, mi je vsake toliko časa prišel povedati: »No problem, no problem,« ker je verjetno videl, da sem zaskrbljen. Po treh urah so mi vrnili potni list in dokumente od barke in rekli, da je vse OK. Segli smo si v roke, s čolnom so me odpeljali nazaj do Skokice in prijazno smo se poslovili. Ni mi bilo več do spanja. Vzhodnik je spet začel pihati, dvignil sem sidro, razvil jadra in ob severni obali Timorja odjadral proti zahodu. Na steni gostilne na jugu Avstralije, kjer sva pred leti jadrala z Maksom, sem prebral napis: »If you don’t go, you don’t have a story.« Če ne greš na pot, nimaš zgodbe. Danes bi raje spal, kot pa imel zgodbo. Obisk Vzhodnega Timorja mi nekako ni bil usojen. Ogledoval sem si ga na žalost lahko predvsem le z morske strani. Včeraj sem pomorske policaje v Comu vprašal, ali uradi carine in imigration v Diliju delajo čez konec tedna, in dobil sem pritrdilen odgovor. Danes dopoldne sem med sprehodom po glavnem mestu lahko ugotovil edino, da dela le pomorska policija, vsi drugi uradi v mestu pa so bili zaradi prostega vikenda zaprti in so mi vratarji in varnostniki povedali le, naj se vrnem v ponedeljek, ko bo mogoče urediti vstopne formalnosti. Tudi Burger King je bil dopoldne zaprt. No ja, vsaj izdatno sem se lahko sprehodil po mestu. Sem pa vseeno tudi v Diliju dobil svojo zgodbo, za katero bi bilo boljše, da je ne bi. Pred vhodom v mestno luko je skupina ribičev na kanujih lovila ribe. Videl sem jih in se jim izognil za kakšnih 50 metrov. Potem pa je eden od ribičev začel vleči za vrv in pred Skokico se je nenadoma dvignila vrv in ribič je začel kričati. Še preden bi Skokico lahko ustavil, je bila vrv navita okoli propelerja, motor se je ustavil, barka pa je zaradi svoje vztrajnosti nadaljevala pot še kakšnih sto metrov in začela za seboj vleči ribiča, ki je bil privezan na to dolgo vrv. Njegov čoln je pri tem povleklo čez mrežo drugega ribiča in jo natrgalo. Ko se je barka ustavila, sem vrv poskušal potegniti izpod barke, a ni šlo. Nadel sem si potapljaško masko, skočil v vodo in potem med potapljanjem v nekaj poskusih uspel odviti vrv s propelerja. Vrv je bila cela in propeler tudi. Ko sem splezal nazaj na barko, je do mene priveslal ribič in začel jezno kričati name: »Mani, mani, mani, mani,« in je kazal na luknjo v mreži, ki jo je imel naloženo v kanuju. Seveda sem vedel, kaj pomeni mani mani (money), a za njegovo luknjo v mreži se nisem počutil krivega, saj sidrna vrv drugega ribiča ni bila označena in je pod vodo nisem mogel videti. Zagnal sem motor in odplul v pristanišče, kjer sem zasidral Skokico. Jezni ribič je priveslal za menoj in še naprej kričal in zahteval denar. Da se ga rešim, sem mu ponudil 10 dolarjev za popravilo mreže, a jih ni želel vzeti in se je še naprej drl name: »mani, mani, mani, mani, mani …«. Itak sem imel namen iti k pomorski policiji, ki je prva postaja za urejanje vstopnih formalnosti, zato sem ribiču pokazal na obalo in rekel: »Policia Maritim.« To ga je malo pomirilo, a je še naprej vztrajal ob barki. V vodo sem dal svoj čoln in potem sva šla do pomorske policije, kjer je eden od policajev na srečo dobro govoril angleško. Povedal sem mu, kaj se je zgodilo, pa se je samo nasmehnil. Potem je zaslišal še ribiča in mu povedal, da morajo biti mreže in vrvi v vodi označene in da pred vhodom v luko itak ne smejo loviti rib. Ribič se nikakor ni hotel pomiriti, zato so naredili zapisnik, da je bilo vse skupaj uradno. Da bi postopek skrajšal, sem ribiču za odškodnino ponudil trideset dolarjev, kar bi zagotovo moralo zadoščati za popravilo enega metra natrgane mreže. Vendar je to zavrnil policaj, češ da za dogodek itak nisem kriv. Povedal mi je tudi, da ribič zahteva tristo dolarjev, da si bo lahko kupil novo mrežo, ker sedanja mreža ni njegova in si jo je sposodil od soseda. Policaj mi je rekel, naj se ne sekiram in izgubljam časa. Raje naj grem v mesto uredit vstopne formalnosti, oni pa se bodo pomenili z ribičem. Ko sem se po dobri uri vrnil s sprehoda od ene zaprte pisarne do druge in tretje zaprte pisarne, ribiča in njegovega čolna ni bilo več na obali, moj gumenjak pa tudi ni bil preluknjan. Premišljal sem, kaj naj naredim, a v dvodnevnem čakanju do ponedeljka, na zasidrani barki v umazani vodi pristanišča zares nisem videl smisla. Načrt za obisk in ogled Timorja ob konca tedna mi je skorajda popolnoma spodletel. Spoznal sem le nekaj policajev in jeznega ribiča, se nekaj ur sprehajal med uradi in si hriboviti otok žal ogledoval predvsem le z morske strani. Za nameček sem med sidranjem v kalni vodi pristanišča v Diliju nasedel na plitvino, ki na karti ni bila narisana. Na srečo sem se s pomočjo motorja lahko izvlekel nazaj v globljo vodo. Za obiske držav in otokov z zapleteno in zamudno administracijo bom moral v prihodnje načrtovati več časa. Dan je bil še mlad, dvignil sem sidro, zapustil pristanišče, razvil jadra in odjadral proti zahodu, proti otokom zahodne Indonezije. Za obiske držav in otokov z zapleteno in zamudno administracijo bom moral v prihodnje načrtovati več časa. Dan je bil še mlad, dvignil sem sidro, zapustil pristanišče, razvil jadra in odjadral proti zahodu, proti otokom zahodne Indonezije. < Arafursko morje Nadaljevanje 21.10.2026 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
RumenoTop24Novice.sipred 2 dnevoma, 18 urami in 44 minutami
Radijska voditeljica Anja Ramšak je pokazala zelo lepe fotografije njene zasebnosti. Radijska voditeljica Anja Ramšak je pred kratkim postala mamica. Sedaj je delila nekaj zelo lepih fotografij in razkrila, kakšen je bil prvi teden z njeno hčerko Leni. Priljubljena radijska voditeljica Anja Ramšak je postala mamica. V Porodnišnici Postojna je rodila hčerko. S partnerjem Matevžem […]
RumenoN1pred 2 dnevoma, 18 urami in 46 minutami
Slika članka
Miley Cyrus je podrla rekord, ki ga nobena pevka ne želi postaviti
Rekord je njen. A zagotovo ne takšen, s katerim bi se želela ponašati.
RumenoeNavtikapred 2 dnevoma, 19 urami in 15 minutami
Nekdanji svetovni prvak v alpskem smučanju začenja pomemben nov korak v svoji športni karieri. Ob podpori kluba Yacht Club de Cannes in agencije The Blue Bureau bo za svoj prihodnji projekt v razredu IMOCA izbral Cannes za matično luko, z namenom sodelovanja na regatah Vendée Globe v letih 2028 in 2032. Yacht Club de Cannes pod vodstvom predsednika Jean-Françoisa Cutugna s ponosom sporoča, da se mu je pridružil Ivica Kostelić. Uveljavljeno ime mednarodnega smučanja, ki je vmes postal jadralec na oceanskih regatah, je izbral Cannes za bazo svojega bodočega projekta v razredu IMOCA. Ta poteza predstavlja ključen korak v športnem programu, usmerjenem k primarnemu cilju: pripravi Ivice Kostelića na nastop na regati Vendée Globe 2028 ter dolgoročnemu razvoju projekta s pogledom proti izvedbi leta 2032. S tem postaja prvi jadralec, ki je mesto Cannes izbral za bazo razvoja projekta za Vendée Globe. Njegov prihod označuje novo prelomnico za Yacht Club de Cannes in mednarodni navtični ugled mesta, saj se Cannes pripravlja na gostovanje programa, ki tekmuje na najvišji ravni oceanskega jadranja. Ivica Kostelić na regati Régates Royales, 23. septembra 2026 Ivica Kostelić je obiskal prizorišče regate Régates Royales v Cannesu, kjer je predstavil svoje novo sodelovanje z Yacht Clubom de Cannes in ambicije v zvezi s svojim prihodnjim projektom v razredu IMOCA. Tiskovna konferenca, na kateri so sodelovali Ivica Kostelić, predsednik Yacht Cluba de Cannes Jean-François Cutugno in ustanovitelj agencije The Blue Bureau Stéphane Conte, je potekala v VIP-prostoru regate Régates Royales. Dogodek je bil priložnost za spoznavanje izjemne kariere hrvaškega prvaka, njegovega prehoda v oceansko jadranje, družinske povezanosti s Cannesom ter naslednjih faz projekta, usmerjenega proti regatama Vendée Globe 2028 in 2032. Vrnitev v Cannes, zakoreninjena v družinski zgodovini Izbira Cannesa ima za družino Kostelić poseben pomen. Ivičev oče in trener, Ante Kostelić, je nekoč igral za rokometni klub iz Cannesa. Kasneje je Ivico in njegovo sestro Janico pripeljal do samega vrha alpskega smučanja ter postal ena izmed ključnih osebnosti te izjemne družinske športne zgodbe. Z včlanitvijo v Yacht Club de Cannes Ivica znova vzpostavlja vez z mestom, ki je že del zgodovine njegove družine. Nekaj desetletij po očetovem bivanju v Cannesu bo v tem mestu sam spisal novo poglavje – tokrat usmerjeno k morju in plovbi okoli sveta. »Včlanitev v Yacht Club de Cannes ima zame zelo poseben pomen. Cannes je del zgodovine moje družine po zaslugi mojega očeta. Možnost, da tukaj razvijam svoj projekt oceanskega jadranja, ustvarja močno vez med to zgodovino, mojim življenjskim potekom in avanturo, ki je pred nami,« je izjavil Ivica Kostelić. Od gorskih vrhov do odprtega oceana Ivica Kostelić, rojen v Zagrebu leta 1979, velja za enega izmed največjih alpskih smučarjev svoje generacije. Kot svetovni prvak v slalomu (2003), zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala v alpskem smučanju (2011) ter osvajalec enega velikega in petih malih kristalnih globusov je zbral 26 zmag v svetovnem pokalu in 60-krat stal na stopničkah. Njegovi dosežki vključujejo tudi štiri olimpijske srebrne medalje, osvojene med letoma 2006 in 2014. Ti rezultati pričajo o izjemni karieri, pa tudi o neverjetni vztrajnosti. Kljub pogostim poškodbam, ki so ga upočasnjevale in silile v dolgotrajne rehabilitacije, se je Ivica vedno znova vračal k tekmovanjem na najvišji ravni. Skupaj z očetom Antejem in sestro Janico je del ene najbolj prepoznavnih družin v zgodovini alpskega smučanja. Po zaključku profesionalne smučarske kariere se Ivica ni odpovedal izzivom in osebnim dosežkom. Kot dolgoletni ljubitelj morja se je postopoma posvetil jadranju na odprtem morju, pri čemer na vodi znova odkriva vrline, ki so oblikovale njegovo smučarsko pot: telesno predanost, sposobnost branja okolja, ki se nenehno spreminja, tehnično natančnost, obvladovanje tveganja ter sposobnost samostojnega sprejemanja ključnih odločitev pod pritiskom. Osem let gradnje druge športne kariere Ivica Kostelić že skoraj osem let sistematično nabira izkušnje kot jadralec in tekmovalec. Najprej se je posvetil nastopom v razredu Class40, pri čemer je sodeloval na večjih mednarodnih regatah. Leta 2021 je nastopil na regati Transat Jacques Vabre in v svoji kategoriji zasedel 17. mesto. Naslednje leto se je udeležil regate Route du Rhum – kar je bila kljub odstopu dragocena izkušnja za učenje. Njegov napredek se je potrdil v sezoni 2023. Ivica je zmagal na regatah Roma per Due in Rolex Middle Sea Race v razredu Class40, dosegel več uvrstitev na stopničke v Sredozemlju ter osvojil Sredozemsko trofejo razreda Class40. Po prvih izkušnjah v oceanskem jadranju v razredu Class40 je razvoj nadaljeval na jadrnici Figaro Bénéteau 3 (razred one-design ). Ta izjemno zahtevna enotna jadrnica, ki velja za eno najboljših platform za usposabljanje za solo oceansko jadranje, mu omogoča izpopolnjevanje tehničnih veščin, razumevanje samostojne plovbe in odločanja v močni konkurenci. Izkušnje iz razreda Class40, ki jih nadgrajuje z napredkom na jadrnici Figaro Bénéteau 3, predstavljajo temelje za njegov nadaljnji prehod v razred IMOCA. Včlanitev v Yacht Club de Cannes pomeni dejanski začetek njegovega projekta za nastop na regati Vendée Globe. Cilj je jasen in ambiciozen: zbrati partnerje, strokovnost, ekipo, plovilo in športni program, potrebne za sodelovanje v tej samostojni regati okoli sveta brez postankov in zunanje pomoči. Yacht Club de Cannes: matična luka mednarodnih ambicij Pod vodstvom predsednika Jeana-Françoisa Cutugna želi Yacht Club de Cannes okrepiti svoje sodelovanje na področju oceanskega jadranja ter ta projekt spremeniti v nov zagon športnega in regionalnega razvoja. Prihod Ivice Kostelića je sestavni del te ambicije. Projekt bo priprave na Vendée Globe približal članom kluba, mladim in širši javnosti ter hkrati povezal Cannes z velikim mednarodnim športnim podvigom. »Za Yacht Club de Cannes je velika čast in ponos gostiti Ivico Kostelića. Njegovi dosežki, mentalna moč in iskrena predanost oceanskim regatam vzbujajo globoko spoštovanje. Družinska povezanost s Cannesom daje temu sodelovanju še večji pomen. Skupaj želimo zgraditi ambiciozen in skupen projekt, ki bo dostojno zastopal barve kluba in mesta Cannes na največjih svetovnih oceanskih regatah,« je izjavil Jean-François Cutugno, predsednik kluba. Športni, komercialni in regionalni projekt Poleg športnih dosežkov je cilj programa ustvariti trajen zagon okoli Cannesa. Okoli avanture, ki temelji na vrednotah vztrajnosti, predanosti, inovacij, prenosa znanja in odprtosti v svet, bo povezal podjetja, javne ustanove, predstavnike pomorske industrije, mlade športnike in širšo javnost. Sponzorjem bo projekt ponudil komunikacijsko platformo, poslovno gostoljubje in vključevanje zaposlenih, grajeno okoli mednarodnega športnika z edinstveno zgodbo. Prav tako bo zagotovil prepoznavnost na ključnih območjih: v Cannesu, na Francoski rivieri, na Hrvaškem, v Sredozemlju ter v mestih gostiteljih mednarodnih oceanskih regat. S tem novim korakom Ivica Kostelić ne spreminja svoje narave – spreminja le svojo areno. Potem ko se je spopadal z najzahtevnejšimi strminami na mednarodnem prizorišču, se zdaj pripravlja na soočenje s svetovnimi oceani in nadaljevanje svoje izjemne športne poti iz Cannesa.