Iskanje: miran
petek, 19. december
Piše: Miran Černec Ko smo Slovenci v letih 1918/1919 vdrli onstran Karavank, da osvobodimo ljubo nam zibel našega naroda, smo vedeli, da gre za pravično stvar. Koroški brambovci so menili drugače; kljub junaškim bojem so nam nekajkrat dobro izprašili podplate, sledilo je premirje, mednarodna pogajanja in plebiscit in nova meja se je potegnila tako, kot […] The post O premikanju in ohranjanju imaginarnih meja appeared first on Demokracija .
torek, 16. december
Hvala, Luka! Kar je SloRocky dobil od Modrića, je dih jemajoče
Najboljši hrvaški nogometaš vseh časov Luka Modrić je takole razveselil slovenskega mojstra borilnih veščin Mirana Fabjana. Več na Ekipa.si
nedelja, 14. december
Pri Aston Villi so pospremili najhitrejši zadetek v aktualni sezoni, Erling Haaland pa je pri Manchester Cityju še vedno - Erling Haaland.
V soboto, 13. decembra 2025, je bila v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani slovesna maša ob 25. obletnici posvetitve obnovljene cerkve po desetletjih komunističnega uničevanja. Slovesnost je vodil nadškof Stanislav Zore ob somaševanju jezuitskega provinciala p. Mirana Žvanuta in rektorja cerkve p. Damjana Ristića.
Kam je odšel Miran Rudan?
Miran Rudan se rad odpravi v gore pozimi. Pevec Miran Rudan je z nami delil prelepo zasneženo fotografijo in zapisal: “Sonček in sneg. Kičasto.” Na takšno prekrasno vreme rad izkoristi svoj prosti čas in se odpravi na kakšno tako prelepo razgledno točko, kot je ta na sliki. Miran je zadnje čase spet malo bolj glasbeno aktiven, […] Kam je odšel Miran Rudan? was first posted on 14 decembra, 2025 at 10:00 dop.
Miran in Anita Rudan: Najina zimska pravljica (Suzy)
Avtor najlepšega božičnega besedila je s srčno izbranko ustvaril svojo praznično idilo.
sobota, 13. december
Intervju: Kako zmotne predstave o seksu prispevajo k suši v postelji?
„Starejša leta so še zadnja priložnost za osvoboditev od utesnjujočih, zmotnih stereotipov o spolnosti...“ … V intervjuju s psihiatrom in psihoterapevtom dr. Miranom Možino razbijamo globoko zakoreninjene tabuje, zmotne predstave in stereotipe o spolnosti (v zrelih letih). Dotikamo se družbeno-kulturnih (pogosto negativnih) vplivov, ki so nam zarisali mnoge napačne predstave o spolnosti.
petek, 12. december
Prvi Avstralec z zmago na Giru o Slovencih, na katere se je vedno lahko zanesel #video
Čeprav prihaja z druge polovice sveta, se pot Jaija Hindleyja – prvega Avstralca z zmago na Dirki po Italiji – na več mestih presenetljivo prepleta s Slovenijo. V prvih letih njegove kariere, ki sta jo zaznamovali skupna zmaga na Dirki po Italiji (2022) in rumena majica na francoskem Touru (2023), so pomemben pečat pustili slovenski strokovnjaki: športni direktor Tomaž Poljanec, trener Miran Kavaš in nutricionist dr. Tim Podlogar. Devetindvajsetletni Avstralec, ki se z ekipo Red Bull - BORA - hansgrohe trenutno pripravlja na Majorki, je o pomenu slovenske podpore iz ozadja spregovoril v intervjuju za Sportal.
Letošnje duhovne vaje z očeti vere v domu duhovnosti v Kančevcih, ki jih vodi br. Miran Špelič, so bile uglašene na nicejsko-carigrajsko veroizpoved, ki jo molimo pri nedeljski evharistiji (izpoved vere, ki združuje vse kristjane) in 1700. obletnico prvega ekumenskega koncila v Niceji, ki je leta 325 razglasil izpoved vere v Jezusa Kristusa, Božjega Sina. Arij, duhovnik iz Aleksandrije, pa je s svojimi privrženci učil, da Jezus ni resnično Božji Sin. Ko se je spor vse bolj vnemal, je cesar Konstantin sklical vse škofe na ekumenski koncil v Niceji, ker je videl, da je v nevarnosti tako enost Cerkve kot cesarstva. Kasneje so se tudi cesar Konstantin in njegovi nasledniki vedno bolj nagibali k arijancem, s svojo neomajno in vztrajno vero pa je sv. Atanazij postal trden temelj nicejske veroizpovedi. Po nicejskem koncilu je bil potreben čas (56 let), da so veroizpoved, ki so jo utemeljili na nicejskem koncilu in je pod vplivom arijanizma niso ovrgli, prečistili in utrdili na carigrajskem ko...
četrtek, 11. december
V torek zvečer smo prijadrali do otoka Nendo na Salomonovih otokih. V temi si nisem upal iskati poti skozi ozke prelive med otoki in koralnimi grebeni, saj navtične karte tukaj niso zelo natančne. Zaspan sem bil, zato sem se odločil, da bomo do jutra počakali kar na morju v zavetrju otoka, ne da bi sidrali. Zavil sem k otoku in pospravil jadra. Med pospravljanjem jader pa sem se dovolj zbudil, da sem si premislil glede nočnega postanka. Zagnal sem motor in naredili smo še dvourni krog okoli otoka Malo, da smo prišli na sever Nenda, od koder je veliko bolj preprost vstop v zaliv pri Lati. Lata je glavno mestece vzhodnih Salomonovih otokov in eno od petih pomorskih vstopnih točk za vstop v državo z jadrnico. Ponoči smo sidro spustili na vzhodni strani zaliva v mirnem zalivčku nasproti Late. Dopoldne smo v skladu z dogovorom dobili obisk prijaznih uradnikov carine in imigracije. V eni uri smo opravili vstopne formalnosti, le carinskih dokumentov še nisem dobil in mi je carinik obljubil, da mi jih bo poslal po elektronski pošti. Popoldne nas je ravnateljica Hilda povabila na ogled svoje srednje tehniške šole in dijaškega naselja, ki je postavljeno nad zalivčkom, kjer smo sidrali. Preostanek dneva smo namenili sprehodu in teku po z bujnim gozdom poraščeni okolici. Na ta konec zaliva je še pred nekaj leti vodila cesta, potem pa je narasla reka pred leti podrla most, po cesti so se nehali voziti avti in cesto si je spet prisvojila džungla. Po nekdanji cesti zdaj med grmovjem in drevesi vodi le še ozka stezica, po kateri otroci iz okoliških vasi hodijo v šolo. Zvečer smo na barki pogostili ravnateljičino družino, ki je s kanujem prišla na obisk in so nam zaželeli dobrodošlico ter s seboj prinesli cvetje in zelenjavo. V četrtek smo šli z našim gumenjakom na izlet čez zaliv do glavnega naselja Lata in se po peščeni cesti polni velikih luž sprehodili po mestecu s skromnimi hiškami. Spet lahko napišem, da imajo skoraj vse, kar imajo veliki, le da so banka, pošta, trgovine, bolnišnica, policija … v skromnih, majhnih hiškah ali kontejnerjih. Le nogometno igrišče imajo v velikosti, kot smo ga navajeni pri nas. Imajo tudi letališče, smučarske skakalnice pa na otoku nismo videli. Popoldne smo se želeli vrniti čez zaliv proti Skokici, pa nas je v pristanišču pričakal okrepljen veter, ki je dvignil metrske bele valove, čez katere bi postala plovba z malim gumenjakom in štirimi ljudmi na krovu kar huda pustolovščina. Robert, Nina in Zlata so se zato na obali raje dogovorili z enim od domačinov, da jih je 3 milje čez zaliv odpeljal z ribiškim čolnom. Z našim gumenjakom je bila plovba čez valove z le eno osebo na čolnu še vedno živahna, a veliko hitrejša in bolj suha, kot bi bila s kompletno posadko. V zalivčku so se nam na katamaranu pridružili izraelski jadralci, s katerimi smo se srečali na Vanuatuju in si potem preko mailov izmenjevali informacije o formalnostih in sidriščih na poti. Z Zlato sva se odzvala povabilu na pijačo. Pogovarjali smo se sicer večinoma o jadranju, a se nisem mogel premagati in sem jih povprašal po njihovem mnenju o vojnah, ki jih ima Izrael s Palestinci in drugimi državami v okolici. Njihov pogled na problematiko je popolnoma drugačen kot naš in Izraelci zdaj samo osvobajajo ozemlja, ki naj bi bila nekoč že njihova in so jih v preteklih stoletjih zasedli muslimani. Še posebej ostra ali divja je bila žena enega od jadralcev, ki bi pobila kar vse v bližnji in daljni okolici Izraela. Mož jo je miril, a brez uspeha. Jezna je bila, ker so bila zaradi izmenjave raket med Izraelom in Iranom zaprta letališča v Izraelu in je morala zato podaljšati obisk na jadrnici in v nedogled prestaviti vrnitev z letalom domov. Izraelci so s katamaranom na poti okoli sveta, na zadnjem delu pa jih pot med otoki vodi skozi pretežno muslimanske države, zato se na poti proti Izraelu verjetno ne bodo veliko ustavljali. V petek smo skupaj z Izraelci navsezgodaj odjadrali proti zahodu, proti 210 milj oddaljenemu otoku Santa Ana. Vzhodnika smo imeli med 15 in 25 vozli in lepo smo metuljčkali z vetrom in se guncali po dvometrskih valovih. Pričakoval sem, da bodo Izraelci na katamaranu s krmnim vetrom vsaj toliko hitri kot mi, a so jadrali počasneje in smo jih popoldne izgubili za obzorjem. Ponoči smo prijadrali do neviht, ki so vseskozi razsvetljevale nebo okoli nas, a so bile dovolj daleč od nas, da nas niso motile pri jadranju. Le veter so preusmerjale vsaka malo po svoje od severovzhoda do jugovzhoda in temu sem prilagajal tudi našo smer jadranja. Proti jutru pa je vreme začelo divjati in je krepko skočilo iz okvirov, ki so jih obetale vremenske napovedi. Divje plohe in nevihte so se spravile nad nas in okrepile veter nad 30 vozlov. Avtopilot se je vse pogosteje izklapljal. Zamujal sem s krajšanjem jader, a mi je na koncu vendarle nekako uspelo pospraviti glavno jadro z jambora, ne da bi se strgalo na križih. Nastradal je le radarski odbojnik, ki ga je s seboj odnesel viharni veter. Dopoldne se je veter med nevihtami okrepil nad 40 vozlov in jadrali smo le še s petino genove. Vseskozi je hudo lilo z neba, valovi so se dvignili na 4–5 metrov in avtopilot temu ni bil kos. Vse več sem moral krmariti ročno, zunaj na dežju. Krepko je deževalo, da se je videlo le nekaj deset metrov okoli barke, grmelo, bliskalo … Zadnjih 20 milj pred Santa Ano so se nevihte, ki so vseskozi prihajale od zadaj, še okrepile in sunki vetra so presegali 50 vozlov, zato sem do konca zvil genovo in zagnal motor. Itak smo že samo na jambor dosegali več kot 6 vozlov hitrosti, a krmarjenje med valovi je bilo s pomočjo motornega pogona vseeno lažje. Strah me je bilo, da bo viharni veter odtrgal platneno streho biminija nad kokpitom, a je na srečo zdržala. Pred Santa Ano se je izpela še zadnja nevihta, zavil sem v desno in iz velikih valov smo se umaknili v čudovito mirno zavetje otoka in v zalivu med koralnimi grebeni sredi dneva spustili sidro. Zlata, Nina in Robert so bili preveč utrujeni od valovite poti in so popoldne ostali na barki, jaz pa sem se vendarle odpravil na krajši sprehod po otoku in v skladu z običaji pri Johnu, poglavarju vasi, izprosil dovoljenje za pristanek in za obisk otoka. Ponoči so v zaliv prijadrali tudi Izraelci, ki jim vreme v zadnjem delu poti prav tako ni prizanašalo in jim je veter vzel nekaj blazin in opreme iz kokpita. < Vanuatu Nadaljevanje 28.12.2025 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
torek, 9. december
Miran Videtič, komentator: “‘Obglavljanju’ Jože v Velenju se danes najbolj zgražajo tisti, ki častijo tiste, ki so (mislim da) leta ‘46 brezkompromisno in barbarsko dokončno sesuli kip kralja Aleksandra v Ljubljani (deloma že Italijani ‘41). Seveda, ob vseh ostalih, ki so jih uničili v imenu osebnih koristi. In ti isti, ki se danes najbolj zgražajo, […] The post Miran Videtič: Od Jožine glave do profitpartizanov appeared first on Demokracija .
petek, 5. december
Miran Rudan je raznežil sledilce s prazničnimi fotografijami s svojo izbranko Anito. Razkril je tudi, da kmalu prihaja nova pesem »Hočem te zase«. The post Miran Rudan presenetil z novimi fotografijami, njegova žena je prava lepotica, skupaj sta že več kot 15 let (FOTO) first appeared on NaDlani.si .
sreda, 3. december
Zgodba o streljanju Sarajevčanov za zabavo, za kar so izprijenci iz različnih držav, ne zgolj Srbije ali Rusije, drago plačevali, ni od včeraj niti je ni prvi aktualiziral slovenski režiser Miran Zupanič. Da so prijatelji Bosanskih Srbov hodili na Pale in okoliške kraje, od koder se je ponujal panoramski razgled nad Sarajevo, se je vedelo ves čas. Tudi to, da so takšni "turisti" izstrelili kak rafal ali streljali z ostrostrelsko puško, ni skrivnost. Nekateri priložnostni strelci so se namreč ob tem še fotografirali, spet drugi pa so vseeno pazili, da jih ne bi zasačile kamere.
petek, 28. november
Teden dni nas loči do obiska prvega dobrega moža decembrskih praznikov – Miklavža. V petek, 5. decembra, ob 17. uri bo Športna dvorana Domžale gostila praznično Miklavževanje za najmlajše občane. Tradicionalno predstavo pripravi Kulturno društvo Miran Jarc – Škocjan, ki bo poskrbelo za veselo druženje, igre in zabavne vsebine. Otroci bodo imeli priložnost srečati Miklavža, … The post Miklavž prihaja v Domžale appeared first on domžalec.si .
četrtek, 27. november
Miran Videtič, komentator: “Tukaj imate jasen dokaz, kako se norčujejo iz vas! Iz vseh, ki redno in resno plačujete davke in živite vzorno življenje državljana! Lik (Žiga Debeljak, op. ur.) je dobil nov mandat, ki mu začne veljati…pozor … septembra 2026!! Očitno so Golobove srake dojele, da prihaja konec lepega in si na ta način […] The post Miran Videtič: Takole se norčujejo iz vas! appeared first on Demokracija .
torek, 25. november
V spomin: Miran Marussig (1932–2025)
Bil velik inženir, sodeloval je pri številnih večjih, pa tudi manjših projektih na slovenskih cestah.
sreda, 19. november
Svet Koroške regije se je nedavno, na čelu s predsednikom Miranom Pušnikom, ostro odzval glede predloga Uredbe o določitvi zdravstvenih regij. Na Ministrstvo za zdravje so v njihovem imenu, pod okriljem Regionalne razvojne agencije za Koroško, posredovali skupno mnenje vseh koroških županov in direktorjev javnih zdravstvenih zavodov. Preberi članek: Koroška regija enotno in jasno proti predlogu nove zdravstvene uredbe na portalu Koroške Novice .
Mašo na praznik vseh svetnikov sta v Lozicah darovala domačin pater Miran Žvanut, provincial slovenskih jezuitov, in njegov gost pater Stanislaus Koppala, provincial iz Indije iz province Andhra. Podobna mešana družba kot okrog oltarne mize je tudi v niši glavnega oltarja, kjer zavetnik Lozic krščuje Indijca. Sv. Frančišek Ksaver je namreč večino svojega misijonarskega delovanja preživel v Indiji, kjer je dnevno krstil tudi več sto domačinov. Pater Stanislaus je povedal, da se pri njih 1. november, dan vseh svetih, praznuje kot navadno nedeljo. Velika razlika pa je v praznovanju 2. novembra, vernih duš dan, kjer v Indiji obiskujejo pokopališča. Na grobove prinašajo podobe svetnikov, ki so jih imeli pokojni radi. Praznovanje je veselega značaja, verujoč, da so njihovi pokojni pri Bogu. Pater Stanislaus ima doktorat iz umetne inteligence in je zelo zgovoren in topel človek. Ko je odhajal, smo ga prosili za blagoslov, za katerega si je vzel veliko časa. Čeprav nismo razumeli niti besede b...
Piše: C .R. V Župnijski dvorani Višnja Gora bo v torek, 25. 11. 2025, ob 18.30 potekalo predavanje dr. Mirana Možine – V vojni ni zmagovalcev: o travmah in odpornosti vojnih in povojnih generacij. Ob tem bodo odprli tudi razstavo akademskega slikarja Jošta Snoja, ki gledalce v svojem likovnem izrazu vedno znova popelje k razmisleku o človeku, njegovem […] The post (PREJELI SMO) Vabilo na razstavo akademskega slikarja Jošta Snoja appeared first on Demokracija .
sobota, 15. november
Slovenski film o "vikend morilcih" zanetil preiskave v Italiji
Režiserju filma Sarajevo Safari (2002) Miranu Zupaniču se obsodilne sodbe po 35 letih zdijo malo verjetne. Resnica pa prihaja na dan.