Iskanje: zlata

ponedeljek, 10. november

Orehova potica je ena tistih sladic, ki nikoli ne gre iz mode. Diši po praznikih, po otroštvu in po toplini domače kuhinje. Mehko kvašeno testo, bogat nadev iz mletih orehov in zlato zapečena skorjica ustvarjajo popolno harmonijo okusa in vonja. Ni naključje, da je prav orehova potica med Slovenci simbol praznikov, družine in domačnosti. Zakaj […] Objava Tako jo je pekla babica: mehka, dišeča in popolna orehova potica se je pojavila na Vse za moj dan .
Na Ravnah na Koroškem bodo v torek, 11. novembra 2025, odprli regijsko likovno razstavo ''Gnoj je zlato'', ki bo povezala likovnike Koroške in Celjske regije. Preberi članek: Na Ravnah bodo odprli regijsko likovno razstavo Gnoj je zlato na portalu Koroške Novice .
Slika članka
Ta mala žival uničuje vinograde (FOTO)
Trsje nevarno redči zlata trsna rumenica. Gre za bolezen trte, za katero ni zdravila.
V številnih slovenskih domovih se jesen ne konča brez sušenja kakijev. Ta oranžni sadež, ki ga mnogi imenujejo kar “zlato jeseni”, se v zadnjih letih vrača v kulinarično modo. Iz njega nastanejo čudovito sladki prigrizki, ki niso le zdravi, ampak tudi vizualno privlačni. A da bodo posušeni kakiji res popolni – mehki, sijoči in ravno […] Objava Če boste kakije za sušenje rezali na salamoreznici, naj bodo tako debeli se je pojavila na Vse za moj dan .
Slika članka
Upokojitev ni več tako zlata, kot se zdi: zakaj vse več ljudi razmišlja, da bi z njo še počakalo?
Številni delavci so dolga leta opravljali zelo zahtevna fizična ali duševno naporna dela. Zanje je počitek nujen, ne privilegij.
Jajca so ena najbolj preprostih jedi, a prav zato jih je najtežje narediti popolno. Restavracije znajo speči jajca, ki so mehka, zlato rumena in imajo tisti značilni sijaj. Doma pa se pogosto primejo ponve, robovi postanejo trdi, rumenjak preveč steče ali pa se vse skupaj spremeni v suho gmoto. Razlika ni v sreči, ampak v […] Objava To je način, da jajca spečete kot v restavraciji se je pojavila na Vse za moj dan .
Pečena orada velja za eno najbolj priljubljenih ribjih jedi, a marsikomu se med pripravo zgodi enaka stvar – med peko v pečici se koža na vrhu odpre in meso razpre. Namesto gladke, zlato zapečene površine dobimo ribo, ki izgleda razpokano, čeprav je okus odlične. Razlogov za ta pojav je več in večina jih je povezanih […] Objava Zakaj se pri pečenju ribe v pečici koža orade na vrhu odpre? se je pojavila na Vse za moj dan .
Slika članka
Festival slovenskega šansona 2025: Katera bo najlepša skladba?
Festival slovenskega šansona ima na Prvem programu Radia Slovenija dolgo zgodovino. Po desetletni prekinitvi je leta 2023 začel pisati novo poglavje in javnosti predstavil izbrane šansone nove generacije. Letos so slovenski glasbenice in glasbeniki na objavljeni razpis poslali 57 novih skladb, med katerimi je strokovna komisija v sestavi Vita Mavrič, Rudi Pančur in Goran Dekleva izbrala enajst šansonov, ki se tokrat predstavljajo na festivalskem odru. Sledi sklepno dejanje Dva koncerta Festivala slovenskega šansona sta že izzvenela. Tomaž Hostnik in Matija Krečič sta 26. oktobra s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v studiu 26 Radia Slovenija predstavila svoj tretji album Domovini, retrospektivni koncert La Vita è bella pa je v razprodani Linhartovi dvorani Cankarjevega doma 4. novembra ob stoječih ovacijah izvedla Vita Mavrič. Tretje dejanje festivala prinaša 16. novembra tekmovalni večer, na katerem se bo 11 letošnjih izbranih šansonov potegovalo za naziv slovenski šanson 2025. [caption id="attachment_38130" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Leta 2023 je slavil Tomaž Hostnik (Dekle iz zlatih sanj).[/caption] Na tekmovalnem odru se bodo predstavili: 1. Matjaž Romih – Hohštapler 2. Café Noisette – Soška 3. Ana Mezgec in Nakána – Parkiram 4. Saša Lešnjek – Avtobus št. 6 5. Nina Virant – Vedno je pa tvoje lice 6. Urška Bergant – Zlati časi 7. Ana Maria Mitić – Oda vodovodarju 8. Žigan Krajnčan – Zrcalo 9. Nuša Ofentavšek – Zdaj je čas za naju dva 10. Primož Vidovič – Kruha in iger 11. Jure Ivanušič & Nordunk – Zrcalo družbe Tričlanska strokovna komisija bo na prireditvi podelila štiri nagrade: nagrado za najboljše besedilo, nagrado za najboljšo glasbo, nagrado za obetavnega mladega avtorja ali izvajalca in veliko nagrado slovenski šanson 2025 za najboljši šanson v celoti. Festival slovenskega šansona Predstavitev tekmovalcev Jure Ivanušič & NORDunk Jure Ivanušič je vsestranski umetnik – igralec, režiser, scenarist, glasbenik in šansonjer. Odigral je več glavnih vlog v slovenskih filmih ter več kot 60 gledaliških vlog. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Borštnikovo nagrado, nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije, nagrado Franeta Milčinskega - Ježka ter nagrado občinstva na Festivalu slovenskega filma. Že od leta 1997 ga spremlja zasedba NORDunk, s katero se tudi letos predstavlja na Festivalu slovenskega šansona; v njej delujejo harmonikar Tomaž Marčič, saksofonist Bojan Logar, kitarist Simon Šimat, basist Gregor Antauer in klaviaturist Andrej Antauer ter tolkalec Martin Rošer. [caption id="attachment_17329" align="alignnone" width="845"][media-credit name="Foto: Sandi Fišer" align="none" width="845"] [/media-credit] Jure Ivanušič[/caption] Tekmovalni večer Festivala slovenskega šansona 2025 bo v nedeljo, 16. novembra 2025, ob 20.00 v Domu kulture Velenje, spremljate ga lahko v neposrednem avdio- in videoprenosu na Prvem programu Radia Slovenija, na Radiu Koper in Radiu Maribor. Primož Vidovič Primož Vidovič je kantavtor in filozof, eden vidnejših slovenskih šansonjerjev in interpret popevk ter džezovskih standardov. Za avtorsko glasbo, v kateri duhovito odslikava usode in zablode današnjosti, je prejel številne nagrade. Literarna besedila, zasoljena z dovtipi in aluzijami, in kabaretsko teatralnost pospremi z eklektično glasbo, v kateri se prelivajo ljudski melosi z vseh koncev sveta, od tanga in džeza pa do sevdaha in fada. Na Festivalu slovenskega šansona se predstavlja z zasedbo, v kateri delujejo harmonikar Matjaž Balažič, lutnjar in kitarist Timi Krajnc, tolkalist in pevec Niko Kostanjevec ter pevca Samo in Janez Ivačič. Saša Lešnjek Saša Lešnjek je diplomantka džezovskega petja na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, svojo glasbeno pot pa nadaljuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Širša javnost jo je spoznala v vlogi Sandy v muzikalu Briljantina. Leta 2021 je na festivalu Melodije morja in sonca prejela nagrado Danila Kocjančiča za najobetavnejšo avtorico. Redno nastopa z Big Bandom in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter je aktivna na področju sinhronizacije. Letos se prvič podaja tudi v šansonjerske vode, ob tem jo spremljajo Bratje Poljanec, Luka za vibrafonom, Nejc na harmoniki, Jon na kontrabasu, pridružuje se jim še klarinetist Tomaž Zevnik. [caption id="attachment_36784" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Saša Lešnjek[/caption] Dogodek bosta povezovala Višnja Fičor in Igor Velše, pod scenarij se je podpisal Ambrož Kvartič. Café Noisette Café Noisette sestavljajo vokalistka Kaya Tokuhisa, pianist Rok Lopatič in harmonikar Žiga Vehovec. Posamezno delujejo v različnih glasbenih okoljih, druži pa jih ljubezen do igranja šansonov, ki jih interpretirajo v francoskem, slovenskem in italijanskem jeziku, sem in tja pa se podajo tudi na izlet v druge glasbene svetove. Poleg znanih napevov njihov repertoar zajema tudi širok nabor avtorskih skladb izpod peresa Barbare Kobal. Besedila se dotikajo najrazličnejših tematik, za katere je značilna izrazita atmosfera, ki poslušalcu naslika kontrastne podobe in v njem vzbudi barvito paleto občutkov: od melanholije somračnega jesenskega večera do vedrine z dežjem opranega poletnega neba. Ana Maria Mitić Ana Maria Mitić je končala študij klavirja in glasbene teorije na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, vendar jo javnost bolj pozna kot televizijsko voditeljico in igralko. »Če bi obstajalo polje, kjer lahko združim vse svoje ljubezni, klavir, globoko besedno izpoved, oder, iskrena čustva in improvizacijo, potem to ni nič drugega kot šanson,« pravi sama, to pa potrjuje tudi njen nastop na Festivalu slovenskega šansona 2023, na katerem je občinstvo navdušila s svojo avtorsko pesmijo V našem belem hodniku. Pri ustvarjanju se ji pridružujeta Žiga Vehovec s harmoniko in Ilj Pušnik s kontrabasom, njihov trio pa najraje ponese šansone do poslušalcev z avtoričino unikatno povezovalno spremljavo. [caption id="attachment_47225" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Klemen Mramor" align="none" width="1000"] [/media-credit] Ana Maria Mitić[/caption] Na festivalski razpis je prispelo 57 prijavljenih skladb, na koncu so jih izbrali enajst. Nina Virant - VIRA Nina Virant s svojim vsestranskim umetniškim izrazom že vrsto let z eno nogo na domačih tleh, z drugo na Nizozemskem deluje na številnih področjih, od raziskovanja glasbenega izročila predvsem slovanskih kultur, popa, džeza, vse do eksperimentalnih žanrov, progresivne glasbe in sodobnega gledališča. Poleg avtorskega opusa kot vokalistka, klaviaturistka in soavtorica sodeluje s številnimi domačimi in evropskimi glasbeniki. VIRA je umetničin zvočni izraz, v katerem se ji pri performansih v živo pridružuje pianistka in oblikovalka sintetizatorskih zvokov Mojca Zupančič. Na Festivalu slovenskega šansona jo spremljata še spremljevalni vokalistki Sonia Melocco in Lea Teraž. Matjaž Romih Matjaž Romih je radijski napovedovalec in glasbenik. Je član zasedbe BosaZnova, ki jo je leta 2014 soustanovil s svojo partnerko Vanjo Romih. Širši javnosti sta se predstavila leta 2022 s skladbo Želje na festivalu Melodije morja in sonca, kjer sta nastopila tudi leto pozneje s skladbo Običajen par, za katero je Matjaž prejel nagrado za najboljše besedilo. Kot kantavtor je zmagal leta 2005 na Festivalu slovenskega šansona s skladbo Dama reklama v absolutni kategoriji in osvojil prvo nagrado – snemanje albuma. Leto pozneje je pri ZKP RTV Slovenija izdal svoj prvi in edini album z naslovom Novice iz Slovenije, na katerem je poleg omenjene zmagovalne Dame reklame še 10 skladb. [caption id="attachment_30816" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] BosaZnova na odru MMS 2022.[/caption] Šanson je glasbeni žanr, ki izvira iz Francije in se osredotoča na pripovedovanje zgodbe skozi besedilo, pogosto z lirskim, čustvenim ali melanholičnim tonom. V ospredju so besedila, ki izražajo osebne občutke, ljubezenske zgodbe, vsakdanje življenje ali družbene refleksije, spremlja pa jih preprosta, a izrazita melodija. Gre za intimno, skoraj poetično obliko pevskega izraza, kjer je interpretacija pevca ključna za prenos čustev poslušalcu. Urška Bergant Urška Bergant je pevka, violinistka in avtorica glasbe, njene avtorske pesmi pa so dolga leta potrpežljivo čakale na pravi trenutek, da se rodijo. Ta trenutek je naposled prišel pred dobrim letom. Njene skladbe, prežete z iskrenostjo in globino, nežno, a jasno zrcalijo svet, v katerem živimo, ter ponujajo poti, ki vodijo k spremembi. Na Festivalu slovenskega šansona se predstavlja s pesmijo Zlati časi. Na odru jo spremljajo kitarist Dino Šemsudin Džopa, profesor harmonike Miha Pinterič ter džezovski kontrabasist Jure Bergant. Žigan Krajnčan Žigan Krajnčan je glasbenik, koreograf, performer in avtor, ki svojo umetnost gradi na prepletu giba, glasu in besede. V svojih projektih združuje pesem, ritem in telesnost ter ustvarja samosvoj izraz, prepoznaven na slovenskih in tujih odrih. Njegov umetniški svet pogosto sooblikuje brat Kristijan Krajnčan, vrhunski violončelist, bobnar, skladatelj in producent, s katerim ustvarjata izjemno uigran in čustveno prefinjen tandem. Na Festivalu slovenskega šansona predstavljata skladbo Zrcalo, ki jo izvajata skupaj – Žigan na vokalu in kitari, Kristijan na violončelu. [caption id="attachment_42886" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj" align="none" width="1000"] [/media-credit] Žigan Krajnčan[/caption] Festivalski večer bo med drugim zaokrožila podelitev nagrade Franeta Milčinskega - Ježka. Ana Mezgec in Nakána Ana Mezgec z zasedbo Nakána svojo večplastno poezijo prepleta z nepredvidljivimi kosi harmonskega gradiva in ritmičnih vzorcev. Nakáno odlikujeta unikaten zvok in energija izvrstne zasedbe, za kar poskrbijo Leon Firšt za klavirjem, Jošt Lampret na basu, Gašper Peršl na bobnih, Tilen Stepišnik na kitari ter Danijel Bogataj na violini in spremljevalnem vokalu; vsi skupaj glasbeni izraz spretno ovijejo v posebno oblikovan plašč, ki Anin vokal in violino povezuje v skladno celoto. Uglašeni Jedro zasedbe Uglašeni sestavljata klaviaturist, skladatelj in aranžer Matevž Goršič ter pisec besedil in vokalist Mihael Lajlar. Lajlar je do danes izdal tri pesniške zbirke, glasbeno pa ustvarja z vzdevkom Edenon. Oba avtorja sicer sodelujeta tudi pri ustvarjanju pesmi za otroke in mlade. Do danes sta izdala zbirko pesmi HALO?! Na preteklem Festivalu slovenskega šansona 2023 sta nastopila s skladbo Barve ulic, tokrat pa se vračata z zasedbo, ki jo sestavljajo vokalistka Nuša Ofentavšek, basist Dušan Kneževič, kitarist Rok Lajlar in bobnar Urban Krč. Sklepni festivalski večer bo potekal v koprodukciji s Festivalom Velenje, saj novembra Dom kulture Velenje praznuje 65. obletnico nastanka, kar zaznamujejo številni dogodki. Dom kulture Velenje je stičišče kulturnega življenja, ena osrednjih zgradb sodobnega Velenja in objekt modernizma pod spomeniškim varstvom. Svečano odprtje doma je bilo 29. novembra 1960, takrat se je tudi uradno končala dvoletna gradnja tega izjemnega kulturnega hrama. The post Festival slovenskega šansona 2025: Katera bo najlepša skladba? appeared first on Evrovizija.com .
V soboto, 8. novembra 2025 je v Ormožu potekalo že 29. tekmovanje godb Slovenije, izjemno sta nastopili obe godbi Koroške: KD Pihalni orkester rudnika Mežica in Vaška godba Vuzenica. Preberi članek: Vaška godba Vuzenica zmagovalka tekmovanja godb Slovenije, Pihalni orkester rudnika Mežica z zlato plaketo na portalu Koroške Novice .
Slika članka
Zlato zdravilo, ki blaži bolečine in preprečuje vsa vnetja!
Vsebuje mnogo zdravilnih antioksidantov, deluje zelo pozitivno na naše celo telo. Sedaj pa so strokovnjaki odkrili, da odpravlja tudi bolečine v mišicah.

nedelja, 9. november

Pozabite na črni petek – pri nas se bliža zlata priložnost leta! Med 17. novembrom in 7. decembrom 2025 razglašamo TRI ZLATE TEDNE, ko lahko na našem portalu zasijejo vaše zgodbe in promocijski oglasi! V tem času vam ponujamo kar 50 % popust na oglaševalske formate: 💬 PR-objave (promocijski članki pripravljeni s strani naročnika)📢 Pasice (bannerje) formatov … The post Namesto črnega petka praznujemo tri zlate tedne appeared first on domžalec.si .
Slika članka
Ljutomerske dijakinje zlate na državnem kvizu o Rudolfu Maistru
V Narodnem domu v Mariboru je 5. novembra 2025 potekal vseslovenski kviz o življenju in delu Rudolfa Maistra.
Kulturno društvo Godba Domžale je na včerajšnjem tekmovanju godb Slovenije v Ormožu prejelo zlato plaketo s pohvalo in pokal Vinka Štrucla. Včeraj, 8. novembra 2025, je v Ormožu potekalo 29. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla 2025, ki ga organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) v sodelovanju z … The post Godba Domžale absolutna zmagovalka tekmovanja! appeared first on domžalec.si .
Ta vikend so v Dvorcu Bukovje potekale pesniške delavnice že 26. Pesniške olimpijade, projekta, ki ga organizirata JSKD OI Dravograd in Zveza kulturnih društev Dravograd ob pomoči Javnega zavoda Dravit, pod mentorstvom pesnika in urednika dr. Davida Bedrača, ki je med 32 prijavljenimi mladimi pesnicami in pesniki za zlato olimpijko razglasil Aljo Pušič iz Maribora. Preberi članek: Zlata olimpijka 26. pesniške olimpijade je Alja Pušič na portalu Koroške Novice .
Šport > NogometNogomaniapred 43 dnevi
Lionel Messi je vknjižil že svojo 400. asistenco v karieri! Uspelo mu je med novo sijajno predstavo v playoffu lige MLS.
Slika članka
Ne storite te napake, ko kupujete rabljen avto
Katere so največje napake, ki jih naredijo kupci rabljenih vozil? Kakšna je razlika pri iskanju rabljenih avtomobilov – pri trgovcih, fizičnih osebah ali preverjenih spletnih portalih? Katera dokumentacija je obvezna pri nakupu in na kaj moramo biti posebej pozorni? Zbrali smo zlata pravila pri nakupu rabljenega avtomobila.
ZanimivostiSiol.netpred 43 dnevi
Slika članka
Tomaž Ambrožič: Komu mar za naslednike Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja?
Živimo zlato obdobje slovenskega športa. Entuziazem, navdih in neprestano dokazovanje v letih, ki so sledila razglasitvi lastne države, so vsaj v športu prinesli izjemne rezultate. Že v obdobju pred tem je bil v Sloveniji postavljen sistem razvoja športa, ki je na račun športnih društev, ki so osnovnošolcem ponujala prostočasne aktivnosti, skoraj do skrajnosti izkoristil športni potencial naroda. Če k temu dodamo še naklonjenost gospodarstva, ki je skozi družbeno odgovornost odkrito financiralo tudi profesionalni šport, potem dobimo zmagovalno formulo, ki je v marsičem zaslužna za to, da smo vzpostavili osnovno športno infrastrukturo, strokovni kader in na koncu tudi vrhunske športnike. Kar se je sejalo pred tridesetimi, dvajsetimi leti, danes žanjemo. In tako bo tudi čez dvajset ali trideset let. Pa bomo še vedno vzbujali zavist bistveno večjih in bogatejših narodov?

sobota, 8. november

Slika članka
Zakaj so konzervirane sardine vredne zlata? Nutricionist razkriva koristi, pa tudi potencialne nevarnosti
Sardine so pravo prehransko bogastvo: so polne omega-3 maščobnih kislin, kalcija in beljakovin, ščitijo srce, krepijo kosti in podpirajo imunski sistem. A pozor – niso primerne za vsakogar.
“Nič ni ta, ki sadi in zaliva, ampak Bog, ki daje rast,” je bilo novomašno geslo, ki si ga je pred 54-imi leti za vodilo svojega duhovnega poklica izbral Andrej Svete. Zlato mašo je v Mengšu, kjer se je rodil, v mengeški cerkvi sv. Mihaela Andrej Svete praznoval leta 2021, v petek, 7. novembra 2025, … The post 80-letni Andrej Svete še vedno v službi ljudi, cerkve in naroda appeared first on domžalec.si .

petek, 7. november

Sevniški čebelarji navdušili z vrhunsko kakovostjo medu Ostale novice S. U. Pet, 11/07/2025 - 14:11 Devet zlatih priznanj na ocenjevanju 2025