Iskanje: miša

sreda, 18. marec

RumenoGovori.sepred 66 dnevi

RumenoGovori.sepred 66 dnevi

Miša Molk tik pred volitvami povedala žalostno resnico, ki se je dotaknila mnogih

Predvolilna soočenja so v zadnjih dneh znova v središču pozornosti, ob tem pa se vse pogosteje pojavljajo tudi kritični odzivi na raven politične razprave.

torek, 17. marec

ponedeljek, 16. marec

RumenoEvrovizija.compred 68 dnevi

RumenoEvrovizija.compred 68 dnevi

Ornella Vanoni, naj ti svetloba zvezd kaže pot v mehki večnosti

Obstajajo duše, ki si za izraz izberejo glas. Ornella Vanoni je pela, kot bi odpirala spomine, starejše od enega življenja. Njena interpretacija je nosila mehko, a prodorno zavest o tem, da čustvo ni naključje, temveč pot učenja. Da ljubezen je in smo. V njenih pesmih se razpira občutek, da energija potuje skozi čas in išče glas, ki jo zna izgovoriti. O tej dimenziji Ornelle – o umetnosti kot vibraciji in o ljubezni kot zavestni izbiri duše – sem se pogovarjal s Tamaro Babić Nikiforov . Ustvarjalka mlajše generacije njeno ostalino bere premišljeno, s spoštovanjem do zgodovinskega konteksta in z občutljivostjo za tisto nevidno plast, kjer se osebno sreča z univerzalnim. O Ornelli Vanoni Ornella Vanoni je prihajala iz časa, ko je bil socializem ne le politična ideja, temveč tudi kulturna in etična drža – vera v dostojanstvo dela, v skupnost, v solidarnost. Kako ti kot samozaposlena v kulturi danes bereš ta izginjajoči miselni svet? Se ti zdi, da je bila njena umetniška drža tudi oblika tihega upora proti individualizmu in trgu? Mislim, da je bila v času Ornelle Vanoni kulturna skupnost v Italiji res močnejša kot danes, predvsem zaradi povojne solidarnosti in ideoloških gibanj. To obdobje ekonomskega čudeža, ki je Italijo iz revščine popeljalo v hitro industrializacijo, je moralo biti zelo zanimivo. Delavski razred je ustanavljal sindikate ter gledališke kolektive, kot je na primer Piccolo Teatro v Milanu, kjer je Ornella začela svojo ustvarjalno pot. Kot samozaposlena v kulturi ta miselni svet čutim kot dragocen – čeprav izginjajoč – opomnik na vrednost skupnosti v času, ko prevladujeta individualizem in gig ekonomija. Ornellina umetniška drža, njena čustvena globina in interpretacije delavskega življenja – kot v pesmi Canzoni della mala – se mi zdijo subtilen upor proti hladni komercializaciji. Mislim, da je skozi svoje pesmi poudarjala, da mora umetnost predvsem služiti ljudem in ne le profitu. Če bi imela možnost, bi se v veseljem teleportirala nazaj v čas, ko so ljudje – tako si vsaj romantično predstavljam – pili kave in se pogovarjali o idejah, ne da bi jim oči ves čas uhajale na sodobne vseprisotne zaslone. https://www.youtube.com/watch?v=_JhCErq2NyM&list=PLF6smqybsbv0ZKGDo5wFbxk3TvUltUPvN&index=8 Objemi Pesem Abbracciami forte kliče po objemu, po telesni bližini, po človeški prisotnosti. Kako razumeš ta »močni objem« v kontekstu šestdesetih – kot ljubezenski nagovor ali kot hrepenenje po varnosti v času družbenih premikov? Beseda objem je ena mojih najljubših besed – kot tudi dejanje samo, saj sta v objemu srci najbližji drugo drugemu. Beseda hug naj bi izvirala iz starodavne skandinavske besede hugga, ki pomeni hippy – tolažiti. Mislim, da Ornella v tej pesmi prosi ravno za to – za tolažbo, močan objem, ki ga razumem kot hrepenenje po čustveni varnosti znotraj prepovedane ljubezni, iskanju intimne ter neerotične bližine in zatočišču pred svetom. Vendar mi je všeč tvoja interpretacija, da objem morda zajema širši družbeni kontekst. Šestdeseta so Italiji prinesla hitre spremembe – od nerazvitosti do urbanega individualizma – in morda objem zares simbolizira izgubljeno skupnost in toplino v času negotovosti. Sploh glede na to, da se v Ornellini karieri osebno ves čas prepleta z motivi delavskega hrepenenja po človeškosti. https://www.youtube.com/watch?v=WpYbcxMxZ10&list=PLF6smqybsbv0ZKGDo5wFbxk3TvUltUPvN&index=4 Čustvena moč Io ti darò di più – več čustev, več predanosti, več resnice. Se ti zdi, da Vanoni tukaj že presega klasično vlogo pevke in postane pripovedovalka ženskega notranjega sveta, ki ni več pasiven, temveč zavesten svoje moči? Mislim, da besedilo predvsem poudarja altruizem, kar me spominja na filozofe, kot je Emmanuel Levinas, ki je v svoji etiki ljubezen postavil kot absolutno odgovornost za drugega – ne kot čustvo ali izbiro, temveč kot človeško primarno dolžnost, ki presega lastne potrebe in pričakovanja. Ker se je pesem rodila v šestdesetih, ki so bila pod vplivom eksistencializma – Camus, Sartre – mislim, da pesem v središče postavlja žensko subjektivnost, ki ni več pasivna, temveč preseže utilitaristično ljubezen – v zameno za nič – z iracionalno radodarnostjo in poudarja pomen lastne volje v nestabilnosti časa – migracije, spolna revolucija, ekonomski premiki. Končno je ženska avtonomno bitje in ni več pasivna prejemnica moške volje kot v klasični romantiki, temveč svobodno izbira predanost – kljub kaosu čustev in dvomom. Pesem tako postane feministični manifest: moč ni v pasivnosti, temveč v zavestni izbiri preseganja omejitev. V sodobnem času, ko so tako popularni situationshipi, ghostingi in podobno, je morda še težje odpreti srce, saj je tisti, ki ga odpre, obravnavan kot šibkejši, Ornella v svoji pesmi pa odprto srce prikazuje ravno obratno – kot dokaz čustvene moči. https://www.youtube.com/watch?v=zTqVYZh_-70&list=PLF6smqybsbv0ZKGDo5wFbxk3TvUltUPvN&index=1 Glasba Naslov La musica è finita zveni skoraj brutalno: glasbe je konec. Kako vidiš to pesem – kot konec neke ljubezni ali kot konec iluzij neke generacije? Je to trenutek, ko Ornella prvič javno zapoje o praznini? Če sem se prav pozanimala, je Ornella pesem prvič zapela leta 1967, sredi italijanskega ekonomskega čudeža in ravno pred majskimi nemiri. Mislim, da naslov simbolizira konec nedolžne romantike. Strinjam se s tabo, da ima pesem dvojni pomen, oseben in generacijski. Na zabavi sreča bivšega ljubimca, ampak srečanje v njej pusti melanholijo in občutek praznine. Zabava se konča, prijatelji odidejo in ona ostane sama. Mislim, da pesem odpira vrata temam osamljenosti v moderni Italiji, kjer se iluzije o večni ljubezni in skupnosti začnejo drobiti. Prej je pela o strasti in presežkih, tu pa se prvič sooči s tišino, polno neizrečenosti, in samoto. Njena glasba mi je prav zato všeč, ker jo lahko bereš osebno, dejansko govori o lastni izgubljeni ljubezni, lahko pa v njej vidiš širše družbene ideje. https://www.youtube.com/watch?v=OiHE8A4-Muo&list=PLF6smqybsbv0ZKGDo5wFbxk3TvUltUPvN&index=7 Bela barva Casa bianca kot simbol čistosti, izolacije, morda tudi čustvene sterilnosti. Kaj zate predstavlja ta prostor? Je to zatočišče ali zapor? In zakaj misliš, da je prav ta pesem tako močno resonirala z občinstvom? Besedilo pravi: otrok joče, hiša, ki je do zdaj predstavljala dom, poln ljubezni, pa v spominu postane strašna, podrta, ker je čas uničil otroštvo. Bela barva simbolizira čistost, hkrati pa tudi sterilnost in nedosegljivost – kot nedosegljiv prostor, kjer se otroške sanje soočijo z resničnostjo izgube te nedolžnosti. Jaz osebno pesem razumem kot strah pred preteklostjo in osamljenostjo, ki jo v nekem trenutku življenja – večinoma ob prelomnicah – najbrž občutimo prav vsi. Mislim, da je na Sanremu leta 1968 pesem Italijane zadela ravno v ključnem trenutku, ko je cela generacija menjala podeželske hiše za mestna stanovanja, kar je v marsikomu najbrž sprožilo nostalgijo in krizo. Ornellin glas je dodal še osebno bolečino, zato je lahko vsakdo za zaprtimi očmi videl svojo izgubljeno belo hišo. Jaz v njej vidim svoj otroški dom, stanovanje na Kidričevi ulici, okrušen zid v kopalnici, posteljo s skrivnim sporočilom, zapisanim na letvice, in zahajajoče sonce. V trenutku so pred mano vse slike in pohištvo, skoraj vonjam lahko svojo lipo za blokom in skupaj z njo svoje otroštvo. https://www.youtube.com/watch?v=wAUIa6OTk3w&list=PLF6smqybsbv0ZKGDo5wFbxk3TvUltUPvN&index=2 Ljubezen Večnost je pojem, ki presega čas, telo in zgodovino. Kako se ti zdi, da se Ornella v pesmi Eternità spogleduje z idejo ljubezni kot nečesa, kar ni omejeno na en sam obstoj? To je še ena njena pesem, ki se lahko razume na več načinov. V skladbi Eternità Ornella opisuje trenutek opazovanja spečega ljubimca, ko začuti, da ljubezen ni omejena na eno življenje. Angel na stropu simbolizira duhovno ljubezen okraj tega življenja. Kot da bi okusila neskončno srečo v sedanjem trenutku, z motivom cveta večnosti. Ko Ornella poje, se mi zdi, da ljubezen ne pripada le sedanjosti ali preteklosti, ampak nekemu skupnemu prostoru duš, ki so se srečale že prej in se bodo srečale tudi v naslednjih življenjih. Ta ideja se sicer pojavlja predvsem v vzhodnih tradicijah. V hinduizmu obstaja pojem atman. To je individualna duša, ki je del univerzalne duše – brahman. Dve duši, ki se ljubita, se v resnici prepoznavata kot del istega izvora. Ljubezen kot spomin in ne kot odkritje. V svojem zvezku citatov imam zapisan tudi Rumijev citat iz knjige Masanava, ki se nekako povezuje tudi z Ornellino pesmijo: »Tam zunaj, okraj idej o pravilnem in napačnem, je polje, tam te bom počakal.« Ornella je v intervjujih sicer poudarjala čustveno ranljivost, ne vzhodne filozofije, a si vseeno ne morem pomagati, da v njeni pesmi ne bi začutila še enega globljega pomena. Ljubezen, ki presega romantično strast tega trenutka, ki ne govori le o ljubezni med dvema človekoma, temveč o ljubezni kot univerzalni sili, ki obstaja onkraj časa in telesa. To me je spomnilo tudi na Goethejevega Fausta in ljubezenske pesmi West–östlicher Divan, kjer avtor razvija idejo, da ljubezen ni le čustvo, ampak princip, ki drži svet skupaj, torej nekaj kozmičnega in ne le osebnega. https://www.youtube.com/watch?v=8EBhJ9-SiJY&list=PLF6smqybsbv0ZKGDo5wFbxk3TvUltUPvN&index=6 Kriza zrele ženske Pesem Io come farò zrele umetnice, ki se sooča z negotovostjo, izgubo orientacije in vprašanjem nadaljevanja. Kako jo razumeš? Kot izraz človeške ranljivosti – in hkrati notranje vzdržljivosti? Mislim, da v tej pesmi Ornella res izžareva krizo zrele ženske. V pesmi poje, da se počuti »fuori posto« – kot da ponavlja svojo vlogo v igri, ki ji ne verjame več, medtem ko se v njej rodi »bambina«, notranji otrok, ki spreminja realnost v fantazijo. Lahko si izmisli smeh, zgodbe ali celo zvezde iz papirja, le ljubimca si ne more izmisliti. Njegove oči, usta, prisotnost – predvsem pa odsotnost – so preveč resnični, da bi jih lahko nadomestila z domišljijo. V letu 1989, ko je Ornella to pesem prvič zapela, je bila v polni zrelosti svoje kariere, stara štiriinpetdeset let. Živela je v Milanu, bila je finančno stabilna, z lastno založbo Vanilla, a čustveno v fazi introspekcije. Io come farò razumem kot javno izpoved o negotovosti in priznanje umetniške krize, ki se ji je zgodila na prehodu ikone šestdesetih v zrelo umetnico. Pesem opisuje predvsem njen notranji boj. Prizadeva si izumiti realnost – nasmeh, zgodbe, zvezde, ampak vsega se vseeno ne da rešiti z domišljijo. Za razliko od pesmi Eternità tu ljubezen ni večna, ampak ranljiva, kar odraža njeno takratno življenjsko fazo. Kako karierno in osebno naprej, če ti ljubezen ne drži več kompasa? https://www.youtube.com/watch?v=VmE3_M0xsMo&list=PLF6smqybsbv0ZKGDo5wFbxk3TvUltUPvN&index=5 Drevesa Drevesa kot priče časa, kot bitja, ki stojijo, rastejo, molčijo. Kako vidiš simboliko dreves v pesmi Alberi? Je to Ornellin dialog z naravo, s koreninami, z minljivostjo človeškega življenja? Ornella je pri pesmi sodelovala z Enzem Gragnaniellom, napolitanskim avtorjem, ki je pesem ustvaril kot kritiko urbanizacije in izgube korenin – navdihnil ga je pogled na avtoceste, ob katerih so sekali drevesa, ki so v pesmi sicer simbol svobode in identitete. Zato Ornella poje z južnoitalijanskim naglasom, ki posebno poudarja tradicijo in zgodovino. V pesmi primerja ljudi z drevesi – v urbaniziranem svetu smo odrezani, kot so odrezana drevesa ob avtocestah – izgubljamo luč in postajamo osamljeni. Hkrati pa listi – foglie sparse al vento – simbolizirajo prehodnost človeških čustev in odnosov, a korenine vseeno ostajajo. Mislim, da je pesem Alberi Ornellin poziv k vrnitvi domov, saj dom zaceli še tako hude rane. To tudi resonira z njeno zrelostjo leta 1999 in z njenimi pesmimi o ohranjanju duše. Tudi Hermann Hesse je o drevesih zapisal eno najlepših besedil, kar sem jih kadarkoli prebrala – iz njegove zbirke fragmentov iz leta 1920, Wandering: Notes and Sketches. Spomnila sem se predvsem na ta citat, sicer v prostem prevodu: »Zame so bila drevesa vedno najbolj prodorni pridigarji. Drevesa imajo dolge misli, dolgo dihanje in počitek. To je dom. To je sreča.« Tudi Ornella v pesmi kljub kritiki in bolečini daje upanje. Torej sledimo drevesom v iskanju svobode in sanj. https://www.youtube.com/watch?v=xdjUI76zGWg&list=PLF6smqybsbv0ZKGDo5wFbxk3TvUltUPvN&index=3 Ljubezen do sebe Učiti se ljubiti – sebe in druge – pri skoraj devetdesetih. Kako pomembno se ti zdi sporočilo pesmi Imparare ad amarsi danes, v svetu, ki pogosto zamenjuje ljubezen z učinkovitostjo, hitrostjo in podobo? Sporočilo te pesmi iz leta 2018 je danes zelo pomembno, morda celo bolj kot kadarkoli prej. Ornella spodbuja k avtentičnosti ljubezni v svetu hitrih všečkov. V svetu Instagrama in spletnih zmenkov to postane upor – ljubezen ni internetna podoba, ampak je sprejemanje lastnih in tujih gub, napak in časa. Ljubezen do sebe je nazadnje temelj za ljubezen drugih. Pesem uči, da je prepustitev sedanjemu trenutku pot do sreče, ko sebe in druge ljubiš brez pričakovanj, sprejemaš konce in ohranjaš otroško radost – in to kljub bolečini, ne da bi vedel, kaj te čaka v prihodnosti. Ornella znova pokaže svojo filozofijo, ki spremlja več njenih pesmi – da prava moč ni v učinkovitosti, ampak v ranljivosti: ljubiti polno, do zadnje emocije. Tamara Babić Nikiforov (1993) je magistrica scenaristike (Univerza v Ljubljani, AGRFT). Deluje kot dramaturginja, književnica, režiserka, scenaristka, urednica in vodja literarnih delavnic. Kot mentorica sodeluje tudi pri ŠtudenTeatru, kjer podpira mlade ustvarjalce pri razvoju gledaliških projektov. Sodelovala je pri številnih filmskih (Tišina, Jaz tebi – ti meni, Slepe miši), gledaliških (Umorjeni spomin, Vaje v slogu, Zajček in ptica) in literarnih (časopis November, revija Objem) projektih doma ter v tujini. Med njenimi bolj odmevnimi projekti je režija in koordinacija otvoritvene parade Evropske prestolnice kulture 2025. Trenutno pripravlja svoja knjižna prvenca: zbirko kratkih zgodb v slogu magičnega realizma ter roman o materinstvu. Posebna energija Če Ornello Vanoni pogledava onkraj biografije in diskografije: s čim je po tvojem mnenju svetila njena luč – in še vedno sveti? Je bila to iskrenost, ranljivost, glas? Ali nekaj, česar ne moremo poimenovati, a vemo, da energija ne izgine, temveč se le preobrazi? Mislim, da je tisto nedefinirano nekaj pri Ornelli Vanoni povezano z njeno sposobnostjo preobražanja bolečine v toplino. Kot Hessejeva drevesa, ki mirno stojijo skozi viharje. Ampak Hesse čisto na koncu pravi: »Kdor se je naučil poslušati drevesa, ne želi več biti drevo. Želi biti le tisto, kar je. To je dom. To je sreča.« Mislim, da je Ornella našla prav to avtentičnost in je bila to, kar je bila, nič več in nič manj. Njena luč ne ugasne, ker je imela premočno energijo, ki je še vedno prisotna v njenih delih. Mislim, da sta njeni največji moči pristna človeškost in pogum, da si je dovolila biti ranljiva. Prav zato je postala ogledalo naših lastnih ran, hrepenenj in smeha. Ko poslušam njene pesmi, se mi zdi, kot da bi poslušalcem nekje zadaj tiho šepetala: »Tudi ti to čutiš, kajne? Kaj pa, če bi tudi ti živel, živela odprto?« The post Ornella Vanoni, naj ti svetloba zvezd kaže pot v mehki večnosti appeared first on Evrovizija.com .

sobota, 14. marec

četrtek, 12. marec

SlovenijaN1pred 72 dnevi

SlovenijaN1pred 72 dnevi

Stroški kerozina v nebo. Kaj bo s cenami letalskih vozovnic?

Letalski prevoznik ima pravico, da tudi za že kupljene vozovnice zaračuna doplačilo za gorivo, opozarja Mišo Mrvaljević iz Združenja turističnih agencij Slovenije.

sreda, 11. marec

ponedeljek, 9. marec

nedelja, 8. marec

četrtek, 5. marec

sreda, 4. marec

SvetŽurnal24pred 80 dnevi

SvetŽurnal24pred 80 dnevi

Agencije v Slovenijo prepeljale že 80 odstotkov potnikov

Turistične agencije so uspele iz držav, kot so Kitajska, Japonska, Indonezija, Šrilanka in Maldivi, v zadnjih dneh nazaj domov spraviti okoli 80 odstotkov svojih potnikov, pojasnjuje sekretar Združenja turističnih agencij Mišo Mrvaljević. Ljudem svetuje tudi premislek pri odjavi že rezerviranih prihodnjih potovanj na Bližnjem vzhodu.

torek, 3. marec

ZanimivostiSiol.netpred 81 dnevi

ZanimivostiSiol.netpred 81 dnevi

Mrvaljević: Letalskih vozovnic ne kupujte, potovanj ne odpovedujte

Po sobotni ameriško-izraelski vojaški operaciji proti Iranu je na Bližnjem vzhodu obtičalo nekaj manj kot tisoč Slovencev. Nekateri med njimi so danes zjutraj iz Dubaja z avtobusi krenili proti Omanu, od koder bodo zvečer s posebnim letalom poleteli nazaj v domovino, kjer jih pričakujemo jutri v dopoldanskih urah. Tisti, ki niso bili v Dubaju ali v Dohi se preko spremenjenih letalskih poti vračajo že zadnje tri dni, spet drugi pa še iščejo najoptimalnejšo pot nazaj domov. V nezavidljivi situaciji so se znašli tudi vsi tisti, ki so sicer še doma, a imajo že kupljeno letalsko vozovnico, plačano potovanje ali namestitev. Zaradi strahu pred zaostrovanjem konflikta in novimi spopadi se sprašujejo, ali naj sploh potujejo. Sekretar Združenja turističnih agencij Mišo Mrvaljević vsem svetuje, da potovanja na nevarno območje ali bližnje države odložijo, tistim, ki potujejo s turistično agencijo in že imajo plačan aranžma, pa svetuje, da počakajo.

ponedeljek, 2. marec

SlovenijaNova24TVpred 82 dnevi

SlovenijaNova24TVpred 82 dnevi

Ministrica “zaskrbljena”, vendar ne zaradi Slovencev, ki so obtičali sredi konflikta

Slovenci, ki so zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu obtičali v Dubaju in Dohi, opozarjajo na neodzivnost slovenskega zunanjega ministrstva. Generalni sekretar Združenja turističnih agencij Slovenije Mišo Mrvaljević ocenjuje, da je na poti ...

ZanimivostiSiol.netpred 82 dnevi

ZanimivostiSiol.netpred 82 dnevi

Zaradi odpovedi poletov se domov po ocenah ne more vrniti okoli tisoč Slovencev

Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu in odpovedi poletov je med potniki, ki so obtičali v Dubaju, po ocenah nekaj več kot 200 slovenskih turistov. Kakšnih 800 se jih domov ne more vrniti iz Azije in Oceanije, je dejal generalni sekretar Združenja turističnih agencij Slovenije Mišo Mrvaljević. Agencije pravijo, da so s potniki ves čas v stiku.

nedelja, 1. marec

SvetMladinapred 82 dnevi

SvetMladinapred 82 dnevi

Zaradi vojne se ne more vrniti domov okoli tisoč Slovencev

Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu in odpovedi poletov je med potniki, ki so obtičali v Dubaju, po ocenah nekaj več kot 200 slovenskih turistov. Kakšnih 800 se jih domov ne more vrniti iz Azije in Oceanije, je za STA dejal generalni sekretar združenja turističnih agencij Mišo Mrvaljević. Agencije pravijo, da so s potniki v stalnem stiku.

sobota, 28. februar