Iskanje: besedila
četrtek, 18. december
Božične pesmi so ena redkih stvari, pri katerih besedilo in melodija ostaneta v spominu ne glede na leta, okolje ali razpoloženje. Mnogi jih znamo zapeti brez razmišljanja, pogosto še preden se zavemo, da smo začeli. Slišimo prvi takt in besede pridejo same. Prav v tem je njihova posebnost. Ne potrebujejo opomnika, ne učbenika, ne zaslona. […] Objava Božične pesmi, ki jih znamo na pamet se je pojavila na Vse za moj dan .
V Knjižnici Domžale se je oktobra začela druga sezona gledališkega krožka za otroke od 6. leta dalje. Program, ki ga izvajajo že drugo leto, tudi letos prinaša odlične rezultate ter veliko ustvarjalnosti in navdušenja. Krožek je zasnovan tako, da otroci spoznajo celoten proces nastanka predstave: razdelitev in oblikovanje vlog, delo z besedilom, mimiko, izraznost in […] The post Pisani oder, odkrij svoj gledališki svet! appeared first on modre novice .
Popularna glasba je postala "temnejša in bolj stresna"
Besedila najbolj popularnih pesmi vsebujejo vse več čustveno negativno obarvanih besed, so pa tudi "besedno revnejša" od tistih iz preteklosti.
sreda, 17. december
Da se je Jezus rodil v hlevu in da so mu za zibelko najprej služile jasli, je verjetno najbolj znana podrobnost božičnega dogodka. Zakaj je hlev sploh prišel v igro, avtor Lukovega evangelija komaj nakaže s polovico povedi. Ker v prenočišču zanju ni bilo prostora. Gre za eno tistih praznih mest v svetovno znanih besedilih, ki kar kličejo po vključitvi domišljije.
Evangelist nam je vsekakor zamolčal ime hotelirja, gostilničarja ali preprosto lastnika prenočišča. O njem ne vemo niti toliko, kot je izročilo ohranilo o še enem obrobnem liku iz Jezusove življenjske zgodbe. Mislim na Simona iz Kirene. O njem je znano vsaj, od kod je izhajal in kdo sta bila njegova sinova. Zanju je moč sklepati, da sta se pridružila Jezusovim učencem, kar jima je zagotovilo mesto v izročilu. S »sopotniki« Jezusovega rojstva je kajpak drugače.
Kot sem pred leti že napisal, se je zanimanje za Odrešenikov (zemeljski) izvor izoblikovalo šele postopoma. Zgodnji Jezusovi privrženci so bili spočetka povsem osredot...
Nova varnostna strategija Združenih držav Amerike naj bi omogočila, da ostanejo najmočnejša in najbolj uspešna država v zgodovini. Dokument je nujno pozorno brati, saj je govora o manjših državah, Evropski uniji in zvezi Nato ter še o čem, kar se nas tiče. Kljub nekaterim protislovjem je iz besedila razvidno, da ZDA drastično spreminjajo svoj odnos do preostalega sveta in da nova varnostna strategija predstavlja daleč največjo preusmeritev ameriške zunanje politike po drugi svetovni vojni. Vrednote niso važne, demokracija ni pomembna. Enako boj proti podnebnim spremembam. Prednost se namreč daje fosilnim gorivom in jedrski energiji, ne pa vetru, soncu in drugim obnovljivim virom.
torek, 16. december
Kremelj: Sodelovanje Evrope bi oviralo pogovore o Ukrajini
Kremelj bo analiziral izjavo evropskih voditeljev o varnostnih jamstvih za Ukrajino, ko bodo videli uradno besedilo, v katerega naj bi doslej vpogled
Himna slovenskih skokov - spisal je tole besedilo, ki čaka še na glasbo
Izjemni dosežki Domna in Nike Prevc v zadnjih dneh so spodbudile navijače, da se zganejo. In tako je nastalo besedilo, ki pa čaka še uglasbitev. Več na Ekipa.si
nedelja, 14. december
Vinko Šimek je slovenski komik, humorist, televizijski in radijski voditelj, pevec ter avtor besedil, rojen 25. junija 1948 v Mariboru. Široko prepoznavnost je dosegel predvsem z značilnim humorjem in priljubljenim likom Jake Šraufcigerja. MARIBOR – “To ni več normalno, kaj delata ta dva modela! Oče in sin, jebentiš. Skupaj na odru, oba vrhunska in neverjetna. […] The post Znani slovenski komik zapel s sinom! Znani Slovenec na Facebooku: “Slovenski Frank Sinatra in slovenski Michael Buble!” first appeared on NaDlani.si .
Miran in Anita Rudan: Najina zimska pravljica (Suzy)
Avtor najlepšega božičnega besedila je s srčno izbranko ustvaril svojo praznično idilo.
sobota, 13. december
Otroška Evrovizija 2025: Zmagoslavje za Francijo
Za nami je še ena Otroška Evrovizija, ki je tokrat potekala v Tbilisiju. Med osemnajstimi sodelujočimi državi je bila na koncu najbolj prepričljiva Francija (248 točk), ki je stavila na 11-letno pevko Lou Deleuze in mogočno balado Ce Monde. Sofia Nersesian iz Ukrajine je s pesmijo Motanka osvojila 2. mesto (177 točk). Anita Abgariani iz Gruzije - s pesmijo Shine Like A Star - pa je osvojila 3. mesto (176 točk). [caption id="attachment_48033" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Corinne Cumming (EBU)" align="none" width="1000"] [/media-credit] Lou Deleuze na mimohodu zastav.[/caption] Kdo je zmagovalka Lou Deleuze? Gre za mlado kantavtorico, ki je odraščala v družini, kjer jo je povsod spremljala glasba. Zanimanje za pesmi je razvila že precej zgodaj. Poleg tega, da je navdušena pevka, je Lou tudi igralka. Že od sedmega leta dalje je nastopila v več kratkih in celovečernih filmih ter v nekaterih priljubljenih televizijskih serijah. Velik vpliv je pustila tudi s svojim nastopom v televizijski oddaji Incroyable Talent. Pesem Ce Monde (Ta svet) je posebej zanjo napisala in skomponirala Linh, vzhajajoča zvezda francoske glasbene scene. Besedilo odraža tako skrbi kot upanja mlajše generacije. [caption id="attachment_48028" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Corinne Cumming (EBU)" align="none" width="1000"] [/media-credit] Lou Deleuze prepričala z balado Ce Monde.[/caption] Francija ima sedaj na Otroški Evroviziji skupaj že štiri zmage, potem ko je zmagala v letih 2020, 2022 in nazadnje leta 2023. 18 tekmovalnih držav Prva na odru se je predstavila Malta, nato pa so sledile naslednje države: Azerbajdžan, Hrvaška, San Marino, Armenija, Ukrajina, Irska, Nizozemska, Poljska, Severna Makedonija, Črna gora, Italija, Portugalska, Španija, Gruzija, Ciper, Francija in Albanija. Slovenija tudi tokrat ni sodelovala na otroški različici Evrovizije, kjer se predstavljajo mlada grla, stara od 9 do 14 let. [caption id="attachment_48035" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Corinne Cumming (EBU)" align="none" width="1000"] [/media-credit] Otroško Evrovizijo 2025 osvojila Francija.[/caption] Glasovanje 50:50 Glasovanje na 23. Otroški Evroviziji je bilo v enakovrednem razmerju 50:50. Polovico glasov so prispevale strokovne komisije (sestavljene iz treh strokovnjakov iz glasbene industrije in dveh otrok, starih od 10 do 15 let), preostala polovica pa je bila sestavljalna iz spletnega glasovanje, kjer je sodelovalo kar 188 držav in kjer je bilo oddanih 2,5 milijona glasov. Slednje je bilo razdeljeno na dva dela, dan pred samim izborom ter 15 minut po zadnji odpeti skladbi. Glasovanje je potekalo preko uradne spletne strani, glasovalci po vsem svetu pa so morali izbrati tri države, med katerimi so lahko izbrali tudi svojo državo. Strokovne komisije, ki so na prvo mesto prav tako postavile Francijo, pa so glasovale na t. i. generalki za žirije. Končni razplet (glej tabelo spodaj) je prinesel Franciji že četrto zmago. https://www.youtube.com/watch?v=Prokqef9e-4 https://www.youtube.com/watch?v=44Xa5fmbSc0 [caption id="attachment_48039" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Junior ESC / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Otroška Evrovizija 2025: Skupni seštevek glasov.[/caption] Kje bo Otroška Evrovizija 2026? Za razliko od velikega tekmovanja za Pesem Evrovizije zmagovalci Otroške Evrovizije niso nujno gostitelji dogodka naslednje leto. "V naslednjih nekaj tednih bomo sodelovali z vsemi našimi člani, vključno z zmagovalno televizijsko postajo France Télévisions, da bi določili in objavili gostitelja tekmovanja naslednje leto," so sporočili iz zveze EBU. [caption id="attachment_48037" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Corinne Cumming (EBU)" align="none" width="1000"] [/media-credit] Po razglasitvi je Lou še enkrat odpela zmagovalno skladbo.[/caption] Gostiteljica Gruzija Otroška Evrovizija oziroma Junior Eurovision Song Contest poteka vsako leto v jesensko-zimskem času, predvidoma v drugi polovici novembra oziroma v začetku decembra. Vse skupaj se sicer ne pričenja ob tradicionalni 21. uri, ampak nekoliko prej (letos ob 17. uri), saj gre za mlajšo populacijo. Tokratno otroško različico sta vodila David Aladashvili in Liza Tsiklauri, vse skupaj pa se je odvijalo precej podobno kot na odrasli različici. https://www.youtube.com/watch?v=xMDurK6_3NA https://www.youtube.com/watch?v=xgnWCVGj5Mk https://www.youtube.com/watch?v=tNupxFU3GgA Prvič leta 2003 Otroška Evrovizija je bila prvič organizirana v Københavnu leta 2003. Prvo izdajo je osvojila Hrvaška s skladbo Ti si moja prva ljubav, ki jo je odpel Dino Jelusić. Od takrat dalje se to tekmovanje, na katerem sodelujejo mlada grla (od 9 do 14 let) odvija vsako leto – čeprav ne nujno v državi zmagovalca prejšnjega leta, kot je običajno za tekmovanje Evrovizije. Najuspešnejši državi na Otroški Evroviziji sta Gruzija in od letos dalje tudi Francija. Obe državici imata vsaka po štiri zmage. RTV Slovenija, ki tokrat znova ne sodeluje, je na Otroški Evroviziji (Junior Eurovision Song Contest) sodelovala le dvakrat, in sicer leta 2014 in 2015. Z Ulo Ložar smo najprej zasedli 12. mesto, z Lino Kuduzovič (leto dni kasneje) pa tretje mesto. https://www.youtube.com/watch?v=d8NCspTETTU [poll id="26"] The post Otroška Evrovizija 2025: Zmagoslavje za Francijo appeared first on Evrovizija.com .
Jure Karas: Neumnost je začimba življenja (Suzy)
Scenarist, režiser in pisec besedil, ki skrbi predvsem za humor v oddajah, kot sta Kaj dogaja in V petek zvečer, ter v številnih predstavah, mnogi pa ga poznajo tudi kot polovico satirično-glasbenega dua Slon in Sadež, je napisal novo uspešnico. Glavni akterji Budal polnijo dvorane, osvajajo Slovenijo in nam na srce polagajo, da je neumnost nepogrešljiva in dobrodošla.
petek, 12. december
Inšpektorji tudi nad table v Piranu
Pristojni inšpektorat je Občini Piran naložil, naj na informativnih tablah na 16 lokacijah odpravi neskladnost besedil. Podobno se je že zgodilo v Kop
četrtek, 11. december
V torek zvečer smo prijadrali do otoka Nendo na Salomonovih otokih. V temi si nisem upal iskati poti skozi ozke prelive med otoki in koralnimi grebeni, saj navtične karte tukaj niso zelo natančne. Zaspan sem bil, zato sem se odločil, da bomo do jutra počakali kar na morju v zavetrju otoka, ne da bi sidrali. Zavil sem k otoku in pospravil jadra. Med pospravljanjem jader pa sem se dovolj zbudil, da sem si premislil glede nočnega postanka. Zagnal sem motor in naredili smo še dvourni krog okoli otoka Malo, da smo prišli na sever Nenda, od koder je veliko bolj preprost vstop v zaliv pri Lati. Lata je glavno mestece vzhodnih Salomonovih otokov in eno od petih pomorskih vstopnih točk za vstop v državo z jadrnico. Ponoči smo sidro spustili na vzhodni strani zaliva v mirnem zalivčku nasproti Late. Dopoldne smo v skladu z dogovorom dobili obisk prijaznih uradnikov carine in imigracije. V eni uri smo opravili vstopne formalnosti, le carinskih dokumentov še nisem dobil in mi je carinik obljubil, da mi jih bo poslal po elektronski pošti. Popoldne nas je ravnateljica Hilda povabila na ogled svoje srednje tehniške šole in dijaškega naselja, ki je postavljeno nad zalivčkom, kjer smo sidrali. Preostanek dneva smo namenili sprehodu in teku po z bujnim gozdom poraščeni okolici. Na ta konec zaliva je še pred nekaj leti vodila cesta, potem pa je narasla reka pred leti podrla most, po cesti so se nehali voziti avti in cesto si je spet prisvojila džungla. Po nekdanji cesti zdaj med grmovjem in drevesi vodi le še ozka stezica, po kateri otroci iz okoliških vasi hodijo v šolo. Zvečer smo na barki pogostili ravnateljičino družino, ki je s kanujem prišla na obisk in so nam zaželeli dobrodošlico ter s seboj prinesli cvetje in zelenjavo. V četrtek smo šli z našim gumenjakom na izlet čez zaliv do glavnega naselja Lata in se po peščeni cesti polni velikih luž sprehodili po mestecu s skromnimi hiškami. Spet lahko napišem, da imajo skoraj vse, kar imajo veliki, le da so banka, pošta, trgovine, bolnišnica, policija … v skromnih, majhnih hiškah ali kontejnerjih. Le nogometno igrišče imajo v velikosti, kot smo ga navajeni pri nas. Imajo tudi letališče, smučarske skakalnice pa na otoku nismo videli. Popoldne smo se želeli vrniti čez zaliv proti Skokici, pa nas je v pristanišču pričakal okrepljen veter, ki je dvignil metrske bele valove, čez katere bi postala plovba z malim gumenjakom in štirimi ljudmi na krovu kar huda pustolovščina. Robert, Nina in Zlata so se zato na obali raje dogovorili z enim od domačinov, da jih je 3 milje čez zaliv odpeljal z ribiškim čolnom. Z našim gumenjakom je bila plovba čez valove z le eno osebo na čolnu še vedno živahna, a veliko hitrejša in bolj suha, kot bi bila s kompletno posadko. V zalivčku so se nam na katamaranu pridružili izraelski jadralci, s katerimi smo se srečali na Vanuatuju in si potem preko mailov izmenjevali informacije o formalnostih in sidriščih na poti. Z Zlato sva se odzvala povabilu na pijačo. Pogovarjali smo se sicer večinoma o jadranju, a se nisem mogel premagati in sem jih povprašal po njihovem mnenju o vojnah, ki jih ima Izrael s Palestinci in drugimi državami v okolici. Njihov pogled na problematiko je popolnoma drugačen kot naš in Izraelci zdaj samo osvobajajo ozemlja, ki naj bi bila nekoč že njihova in so jih v preteklih stoletjih zasedli muslimani. Še posebej ostra ali divja je bila žena enega od jadralcev, ki bi pobila kar vse v bližnji in daljni okolici Izraela. Mož jo je miril, a brez uspeha. Jezna je bila, ker so bila zaradi izmenjave raket med Izraelom in Iranom zaprta letališča v Izraelu in je morala zato podaljšati obisk na jadrnici in v nedogled prestaviti vrnitev z letalom domov. Izraelci so s katamaranom na poti okoli sveta, na zadnjem delu pa jih pot med otoki vodi skozi pretežno muslimanske države, zato se na poti proti Izraelu verjetno ne bodo veliko ustavljali. V petek smo skupaj z Izraelci navsezgodaj odjadrali proti zahodu, proti 210 milj oddaljenemu otoku Santa Ana. Vzhodnika smo imeli med 15 in 25 vozli in lepo smo metuljčkali z vetrom in se guncali po dvometrskih valovih. Pričakoval sem, da bodo Izraelci na katamaranu s krmnim vetrom vsaj toliko hitri kot mi, a so jadrali počasneje in smo jih popoldne izgubili za obzorjem. Ponoči smo prijadrali do neviht, ki so vseskozi razsvetljevale nebo okoli nas, a so bile dovolj daleč od nas, da nas niso motile pri jadranju. Le veter so preusmerjale vsaka malo po svoje od severovzhoda do jugovzhoda in temu sem prilagajal tudi našo smer jadranja. Proti jutru pa je vreme začelo divjati in je krepko skočilo iz okvirov, ki so jih obetale vremenske napovedi. Divje plohe in nevihte so se spravile nad nas in okrepile veter nad 30 vozlov. Avtopilot se je vse pogosteje izklapljal. Zamujal sem s krajšanjem jader, a mi je na koncu vendarle nekako uspelo pospraviti glavno jadro z jambora, ne da bi se strgalo na križih. Nastradal je le radarski odbojnik, ki ga je s seboj odnesel viharni veter. Dopoldne se je veter med nevihtami okrepil nad 40 vozlov in jadrali smo le še s petino genove. Vseskozi je hudo lilo z neba, valovi so se dvignili na 4–5 metrov in avtopilot temu ni bil kos. Vse več sem moral krmariti ročno, zunaj na dežju. Krepko je deževalo, da se je videlo le nekaj deset metrov okoli barke, grmelo, bliskalo … Zadnjih 20 milj pred Santa Ano so se nevihte, ki so vseskozi prihajale od zadaj, še okrepile in sunki vetra so presegali 50 vozlov, zato sem do konca zvil genovo in zagnal motor. Itak smo že samo na jambor dosegali več kot 6 vozlov hitrosti, a krmarjenje med valovi je bilo s pomočjo motornega pogona vseeno lažje. Strah me je bilo, da bo viharni veter odtrgal platneno streho biminija nad kokpitom, a je na srečo zdržala. Pred Santa Ano se je izpela še zadnja nevihta, zavil sem v desno in iz velikih valov smo se umaknili v čudovito mirno zavetje otoka in v zalivu med koralnimi grebeni sredi dneva spustili sidro. Zlata, Nina in Robert so bili preveč utrujeni od valovite poti in so popoldne ostali na barki, jaz pa sem se vendarle odpravil na krajši sprehod po otoku in v skladu z običaji pri Johnu, poglavarju vasi, izprosil dovoljenje za pristanek in za obisk otoka. Ponoči so v zaliv prijadrali tudi Izraelci, ki jim vreme v zadnjem delu poti prav tako ni prizanašalo in jim je veter vzel nekaj blazin in opreme iz kokpita. < Vanuatu Nadaljevanje 28.12.2025 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
sreda, 10. december
Saša Lendero z znanim slovenskim pevcem ustvarila nekaj prekrasnega
Saša Lendero je znana kot izjemna pevka in njene pesmi vedno navdušijo občinstvo. Saša Lendero je tokrat skupaj s pevcem Tilnom Lotričem znova združila moči in skupaj sta izdala božično pesem, ki zares gane. Besedilo je napisala sama, glasbo pa s pomočjo nekdanjega moža Mihe Hercoga, ki se je podpisal tudi pod aranžma in produkcijo. […] Saša Lendero z znanim slovenskim pevcem ustvarila nekaj prekrasnega was first posted on 10 decembra, 2025 at 2:00 pop.
Najlepše božične pesmi in njihovo ozadje
Prazničnega časa si ne predstavljamo brez božičnih pesmi, vsaka od njih skupaj z melodijo in besedilom pripoveduje svojo zgodbo.
Umetna inteligenca spremenila, kako govorimo ljudje
Pričakovali bi, da bodo človeški izdelki varni pred zloglasno označbo "AI generated", a to ni povsem res. Raziskovalci ugotavljajo, da je umetna inteligenca vplivala na način, kako govorimo in se izražamo. Še posebej je to očitno v pisanem besedilu na spletu.
ponedeljek, 8. december
* oglasno sporočilo 24 obredov v adventu Pater Anselm Grün nas skozi štiriindvajset razmišljanj popelje v adventni čas, ki je poleg božiča za veliko ljudi najljubši čas v letu. H kratkim besedilom je avtor dodal še vajo, s katero lahko poglobimo razumevanje sporočila adventnega časa. Celjska Mohorjeva družba vam želi prijetno branje! * oglasno sporočilo […] Prispevek Knjiga tedna Celjske Mohorjeve: TVOJA LUČ NAM PODARJA UPANJE* je bil objavljen na Novice.si .
Maja Drolec: Mnenje o knjigi Simona Hamer; Cimra Cankarjeva založba, 2025 Simona Hamer (1984) je samozaposlena dramatičarka in dramaturginja z bogato in raznoliko bero gledaliških udejstvovanj. Je prejemnica številnih nagrad, med drugim Grumove nagrade za najboljše dramsko besedilo. Njene drame in radijske igre so uprizarjane v Sloveniji in tujini. Piše tudi kratke zgodbe. Cimra je […]
sobota, 6. december
Evrovizija, omedeževana s politiko, dosegla dno
Z vsakim dnem smo bližje praznovanju 70. obletnice Pesmi Evrovizije, ki bo vrhunec doseglo 12., 14. in 16. maja 2026 na Dunaju. A tisto, kar naj bi vse nas skozi ta glasbeni festival združevalo, nas z vse večjim vmeševanjem politike razdružuje. Tiste prave evrovizijske melodije (že lep čas) ni več, tako da se lahko danes brez sramu vprašamo: Ali je Evrovizija dosegla dno? V žarišču (politični) vihar Na generalni skupščini Evropske radiodifuzne zveze (EBU), ki je potekala 4. in 5. decembra 2025 v Ženevi, je potekala burna razprava o usodi Pesmi Evrovizije. Kamen spotike (zaradi vojne v Gazi) je že nekaj časa nedotakljivi Izrael, ki kakopak ostaja še naprej del evrovizijskega tekmovanje. Zveza EBU je na skupščini genialno izpeljala glasovanje, saj ko so delegati (predstavniki nacionalnih radiotelevizij) potrdili paket novih pravil za izvedbo Pesmi Evrovizije 2026, so v istem momentu obrnili tok in sklenili, da vsa druga glasovanja preprosto niso več potrebna. Tako se niti ni glasovalo o izključitvi Izraela, kar je posledično pripeljalo do tega, da bodo vsaj štiri države - Slovenija (RTV SLO), Nizozemska (Avrotros), Španija (RTVE) in Irska (RTÉ) - bojkotirale Pesem Evrovizije 2026. Čeprav to pomeni manj gledalcev, manj glasov in manj prihodkov v evrovizijsko blagajno, zveze EBU ne moti, saj na tekmovanju ostaja Izrael. Ob tem ni odveč, če spomnimo, da je izraelsko kozmetično podjetje Moroccanoil zadnja leta generalni pokrovitelj Pesmi Evrovizije, kar veliko pove ... [caption id="attachment_47901" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Thomas Hanses / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Izrael (na sliki zmagovalka Netta) ostaja del Evrovizije.[/caption] Zakaj govorim o dnu? Zadnja leta vse bolj izginjajo ključne vredne, na katerih je bil evrovizijski festival zgrajen leta 1956. Festival je bil namreč ustanovljen kot televizijski mednarodni dogodek, ki naj bi po vojni prispeval k večji povezanosti evropskih narodov. Če na zvezi kot papiga ponavljajo, da gre pri Evroviziji za enotnost skozi glasbo, mimogrede slogan Evrovizije je United By Music (Združeni z glasbo), te enotnosti seveda ni, če kar štiri države zapustijo tekmovanje. Ena izmed njih (Španija) pa je celo članica velikih pet, kar pomeni, da prispeva največ v evrovizijsko blagajno. Prav tako na zvezi ves čas ponavljajo oziroma govorijo o nepolitiziranosti festivala. A kadar ena država oziroma konflikt deluje kot uničujoč sprožilec, imamo zadaj politiko in ne glasbo oziroma kulturo povezovanja. Ne nazadnje pa je tukaj tudi zaupanje gledalcev. Če tekmovanje postane oder političnih sporočil, ali bodo gledalci še verjeli, da gre za resnično za glasbo, tekmovanje in pesem? Odgovor je na dlani ... Obnoviti bo treba porušen most Za konec ... Mnogi pravijo, da glasba vedno najde svojo pot. Da bo Evrovizija – z vsemi izzivi – nekoč v prihodnosti znova sposobna stopiti na glasbeni most povezovanja, ki je danes porušen, se bo morala zveza EBU najprej začeti fokusirati v glasbo. In delati za glasbo, ki je nekoč skozi živ vokal in orkester resnično združevala. In da ne pozabimo ... politika je ves čas vpeta v evrovizijsko tekmovanje. Enkrat bolj, drugič manj. Spomnimo se recimo Gruzije, ki je leta 2009 prijavila pesem "We Don’t Wanna Put In", ki je bila kritična do ruskega predsednika Vladimirja Putina (igra besed: “Put In”). Organizatorji so pesem razumljivo zavrnili zaradi kršitve pravil o političnih sporočilih. Enako pod kontrolo so vsako leta besedila izraelskih pesmi. Zanimivo, kajne?! No, v zadnjih letih pa se politika še bolj vidno preliva v festival. Naj omenimo prepoved določenih zastav na odru ter številne demonstracije v času izbora v Malmöju in Baslu. https://www.youtube.com/watch?v=y_WGeiC5GbU&list=RDy_WGeiC5GbU&start_radio=1 The post Evrovizija, omedeževana s politiko, dosegla dno appeared first on Evrovizija.com .
petek, 5. december
Priljubljena slovenska pevka Maja Prašnikar je delila posnetek, ki je številne močno ganil. Znana slovenska pevka Maja Prašnikar je s svojimi spletnimi prijatelji in sledilci delila čudovit posnetek. V njem je zapela pesem You raise me up. »You raise me up…kako lep komad s krasnim besedilom. In v kitici tako zelo nizek zame, da sem […]